Arabskemu nasprotovanju sta se zdaj pridružili tudi Indija in Kitajska. Ameriški predsednik Bush je sicer napovedal, da ZDA ne bodo napadle Iraka, ne da bi se posvetovale z mednarodno javnostjo. Med včerajšnjim pogovorom s savdskim veleposlanikom v Washingtonu, princem Bandarjem, pa je ponovil stališče, da bi bil svet in Bližnji vzhod varnejši brez iraškega voditelja Sadama Huseina.
Enournega srečanja s savdskim veleposlanikom se je udeležila tudi predsednikova svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice. Bush in Bandar sta se pogovarjala tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, boju proti terorizmu in odnosih med ZDA in Savdsko Arabijo.
ZDA bodo še iskale podporo
Po besedah ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda bodo ZDA še naprej iskale mednarodno podporo za morebitni napad na Irak. Dodal je, da bo predsednik Bush naredil tisto, kar je najboljše za Ameriko in opozoril, da se je vojni proti terorizmu, ki jo vodijo ZDA, doslej priključilo 90 držav. Rumsfeld meni, da mednarodno soglasje ni pogoj za ameriško vojaško posredovanje. Po njegovih besedah je bolj, kot soglasna podpora, za Američane pomembna prava odločitev, pa četudi se morajo odločiti sami. Če delaš, kar je prav, vedno najdeš somišljenike, dodaja Rumsfeld.
Iraške oblasti so tuje novinarje že tretjič ta mesec znova peljale na ogled območij, kjer naj bi Bagdad domnevno proizvajal kemično in biološko orožje. Irak sicer zagotavlja, da naj bi v tovarni, kakih sto kilometrov zahodno od Bagdada, izdelovali insekticide za domačo uporabo in za kmetijstvo. Ameriška in britanska vojaška letala pa so po navedbah Bagdada včeraj bombardirala civilno letališče v mestu Mosul na severu Iraka. Pri tem je bil po navedbah iraške tiskovne agencije UNI zadet radarski sistem za vzlete in pristajanje letal.
Armitage išče japonsko podporo
Namestnik ameriškega državnega sekretarja Richard Armitage je ob koncu petdnevne turneje po Aziji obiskal še Japonsko in skušal pridobiti njeno podporo za morebitni ameriški napad na Irak. Na današnji novinarski konferenci v Tokiu je povedal, da Washington šele začenja oblikovati koalicijo proti Bagdadu, ni pa hotel povedati, koliko držav podpira ameriška prizadevanja za strmoglavljenje režima iraškega predsednika Sadama Huseina. Kot je pojasnil, še ni odločeno, "kdo bo kaj delal", izrazil pa je prepričanje, da bodo ZDA prejele znatno mero mednarodne podpore, ko bodo razgrnile dokaze proti Iraku.
Več evropskih zaveznic, predvsem Nemčija, je kritiziralo možnost napada na Irak. Nemški kancler Gerhard Schroeder je ponovno zavrnil sodelovanje Nemčije v morebitni vojaški operaciji ZDA proti Iraku, saj nasprotuje spodbujanju vojne namesto nadaljnjemu prizadevanju za prihod inšpektorjev ZN v Irak. Kot je danes poudaril Armitage, imajo ZDA dokaze, da so se sile Al Kaide zatekle v Irak, obenem pa dopustil možnost, da so morda na kurdskih območjih, ki niso pod nadzorom Bagdada. Kot je še poudaril, bodo vladam zaveznic posredovali več podrobnosti in se z njimi posvetovali pred kakršnokoli ameriško akcijo.
Britanci ne podpirajo vojaške akcije
Britanski premier Tony Blair in ameriški predsednik George Bush se po besedah predstavnika britanske vlade "stoodstotno strinjata, da je treba rešiti problem (iraškega) orožja za množično uničevanje". Velika Britanija je še naprej prepričana, da bi lahko Sadam Husein končal krizo, če bi inšpektorjem ZN dovolil v Iraku neovirano delovanje, je povedal predstavnik vlade v Londonu. Vendar pa je to stališče v nasprotju z ameriškim, saj je ameriški podpredsednik Dick Cheney v ponedeljek izjavil, da vrnitev inšpektorjev ne bi zagotavljala, da bi se Sadam držal resolucije ZN. Po raziskavah javnega mnenja v Veliki Britaniji se je javnost obrnila proti ameriškemu napadu na Irak in proti britanski podpori takšnega napada.
