V bližini konvoja ministrice za javna dela, Nasrin Bervari, je eksplodirala podstavljena bomba, ki pa ni povzročila večje škode. Medtem je danes bomba eksplodirala tudi v kurdskem Mosulu na severu države, pri tem pa je bilo ranjenih šest Iračanov in več ameriških vojakov.
Ministrica Bervari, sicer kurdskega rodu, se je pred nekaj dnevi udeležila tudi demonstracij žensk v Bagadu, ki so protestirale proti spremembam v družinskem pravu. Svet prehodne iraške vlade je namreč popustil pred pritiski konservativnih šiitskih politikov, da pristojnosti za odločanje o sklepanju zakonskih zvez oz. za odločanje o ločitvah in drugih vprašanjih v družinskem pravu prenese z državnih institucij na verske ustanove in skupnosti.
Delegacija ZN v Irak?
Urad velikega ajatole Alija al Sistanija je danes izrazil zadovoljstvo ob nameri Združenih narodov, da v Irak napoti delegacijo na pogovore o čimprejšnji pripravi splošnih volitev, za katere se zavzema šiitska skupnost. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v ponedeljek po pogovorih s predstavniki prehodne iraške vlade in okupacijske uprave v tej državi sporočil, da bo razmislil o napotitvi misije v Irak, za kar se zavzema Washington.
Z volitvami bodo Iračani prevzeli oblast v svoje roke, okupacijske sile pa bodo državo zapustile brez dodatnih žrtev, je izjavil tiskovni predstavnik šiitskega dostojanstvenika. Duhovni vodja šiitske skupnosti v Iraku, ki predstavlja 60 odstotkov prebivalstva, Ali al Sistani se zavzema, da bi na volitvah izbrali tudi prehodno skupščino, ki naj bi jo vzpostavili 31. maja. Američani menijo, da je to nemogoče, tako da prve volitve napovedujejo za prihodnje leto.
Volitev se morajo udeležiti vsi Iračani, udeležbo pa je treba omogočiti tudi Iračanom, ki živijo v tujini, je poudaril tiskovni predstavnik in dodal, da si Iračani želijo svobodnih, demokratičnih in poštenih volitev pod nadzorom ZN.
Voditelji iraških Kurdov še ne želijo volitev v Iraku
Vodja iraških Kurdov Masud Barzani pa meni, da je nemogoče, da bi v Iraku še letos izvedli splošne volitve. Na današnji novinarski konferenci v Bagdadu je povedal, da ni nujno, da generalni sekretar ZN pošlje v Irak skupino za pomoč pri organizaciji volitev. "Za izvedbo volitev mora biti izpolnjena vrsta pogojev, med katerimi je tudi izboljšanje varnostnih razmer," je dejal Barzani.
Iraški Kurdi nasprotujejo temu, da bi volitve potekale kmalu, saj bi bila v primeru zmage konservativnih šiitskih strank ogrožena njihova avtonomija na severu Iraka. Kurdi vztrajajo pri ameriškem načrtu, po katerem bi koalicijske sile v Iraku oblast predale vladnemu svetu. "Nihče ne nasprotuje volitvam, te morajo potekati, vendar ima prednost predaja oblasti," je še povedal Barzani.
Kuvajt pripravljen na pogajanja o zmanjšanju iraškega dolga
Kuvajtski premier šejk Sabah al Ahmad al Sabah je po srečanju s posebnim odposlancem ameriškega predsednika za iraški dolg Jamesom Bakerjem izrazil pripravljenost pogajati se o delnem odpisu iraškega zunanjega dolga. "Kuvajt si bo z drugimi državami upnicami prizadeval za znatno zmanjšanje iraškega dolga še letos, vendar pa bo moral to odobriti kuvajtski parlament," je dejal kuvajtski premier. Ob tem je poudaril, da bi morala rezultate pogajanj o zmanjšanju iraškega dolga odobriti nova, mednarodno priznana iraška vlada. Iraški dolg do Kuvajta sicer znaša 16 milijard dolarjev.
Kuvajtski premier je dal tudi vedeti, da v iraški dolg ni zajeta vojna odškodnina, ki jo Kuvajt zahteva od Bagdada za iraško zasedbo Kuvajta v letih 1990 in 1991. Vojno odškodnino predvidevajo resolucije Varnostnega sveta ZN. Kuvajt je pri komisiji ZN za vojne odškodnine sprva zahteval 170 milijard dolarjev odškodnine, komisija pa je nato odločila, da Kuvajtu pripada 37 milijard dolarjev odškodnine. 9 milijard dolarjev odškodnine Kuvajtu je Irak že plačal.
Tudi Savdska Arabija za zmanjšanje iraškega dolga
Savdska Arabija je tako kot Kuvajt napovedala zmanjšanje iraškega zunanjega dolga, ki znaša skupno devet milijard dolarjev. O zmanjšanju dolga Iraku sta se danes pogovarjala posebni odposlanec ameriškega predsednika za iraški dolg James Baker, ki v Rijadu zaključuje turnejo za odpis iraškega dolga po zalivskih državah, in savdski zunanji minister Saud al Fajsal.
Neimenovani savdski viri so sporočili, da je Rijad pripravljen zmanjšati iraški dolg le v primeru, da se bodo o zmanjšanju dolga in obsegu zmanjšanja pogovarjali z legitimno in izvoljeno iraško vlado.
Poleg devetih milijard dolarjev, ki jih Irak dolguje savdski vladi, Bagdad sicer dolguje še 19 milijard dolarjev savdskim zasebnim podjetjem in bankam.
1. pehotna divizija iz Berlina v Irak
Ameriška vojska bo svojo 1. pehotno divizijo z glavnim štabom v nemškem mestu Wuerzburg in 13.000 vojaki februarja premestila v Irak..
Vojaki naj bi v Iraku predvidoma ostali leto dni, nato pa naj bi se ponovno vrnili na Bavarsko. 1. ameriška pehotna divizija, ki jo imenujejo Big Red One, velja za eno izmed najstarejših divizij ameriške vojske.
