FOTO: Žrtev se je na pohodu za mir spomnilo 150 tisoč ljudi

Danes je sicer policija sporočila, da je število smrtnih žrtev napada v Oslu večje, na otoku Utoya pa manjše. V napadu v Oslu je tako umrlo osem in ne sedem ljudi, medtem ko je število smrtnih žrtev na otoku 68 in ne 86.

Število mrtvih na otoku je bilo na začetku tako visoko, saj je šlo za približno oceno. Mediji so sprva poročali le o desetih žrtvah, a ko so policisti prišli na otok, so videli, da je žrtev mnogo več. In takrat so podali prvo oceno. Zdaj velja, da je skupno na krvavi petek umrlo 76 ljudi.

Spominjajo se žrtev

V spomin na tragično umrle se je na ulicah Osla zbralo več kot 150 tisoč ljudi. V rokah nosijo vrtnice bele in rdeče barve. "Nocoj so ulice polne ljubezni," je množici dejal princ Haakon. Tudi v drugih delih države se ljudje zbirajo na ulicah, da bi s tem sporočili, da žrtev nikoli ne bodo pozabili.

Sicer so se žrtev po vsej Norveški simbolno spomnili že opoldan, in sicer z minuto molka. Premier je minuto molka začel v avditoriju na Univerzi v Oslu. Kraljeva družina in premier sta nato podpisala uradno sožalje.

Minuti molka so se pridružili tudi vsi vlaki v državi. Točno ob 12. uri je na semaforjih zagorela rdeča luč in vlaki so za eno minuto obstali. Poleg ustavljenih vlakov so Železnice spodbujale vse zaposlene in potnike, da se pridružijo minuti molka. Oblasti so tudi ostale udeležence v prometu pozvale, naj ob 12. uri zapeljejo na stran, vendar naj ne ustavljajo v predorih ali na kakšnih drugih nevarnih mestih.

Minuti molka se je pridružila tudi borza v Oslu. Trgovanja sicer niso ustavili, spodbujali pa so vse udeležence, naj za minuto odložijo delo in pokažejo spoštovanje do vseh žrtev in njihovih svojcev.

Norveški so podporo izkazale vse skandinavske države, ki so se pridružile minuti molka. Nekdanji švedski premier Carl Bildt je preko Twitterja vse ljudi pozval, naj se poklonijo žrtvam.

Spomin na žrtve dvojnega napada so obeležili tudi v Evropski komisiji. Opoldne je komisarka za ribištvo Maria Damanaki prisotne pozvala k minuti tišine, s katero so izrazili spoštovanje in sočutje EU do žrtev petkovega napada. "Stopimo skupaj za Norveško," je dejala Damanakijeva.

Sumljiv že marca

Norveški mediji sicer poročajo, da je policija marca dobila seznam ljudi, ki ilegalno kupujejo kemične snovi na Poljskem. Na tem seznamu je bil tudi norveški skrajni desničar Anders Behring Breivik.

Poljski policisti so na podlagi poročil, da je Breivik poskušal od nekega moškega kupiti eksploziv, preiskovali aktivnosti moškega na Poljskem, vendar so policisti nato sporočili, da je Breivik imel s Poljakom le poslovne stike. Od poljskega podjetnika je kupil gnojilo, a kot so sporočili iz poljske obveščevalne agencije, je bil ta nakup povsem legalen. Dodali so, da gnojilo, ki ga je Breivik kupil na Poljskem, ni bilo ključno za izdelavo bombe.

Preiskali hišo očeta norveškega krvnika

Francoski policisti so sicer preiskali hišo Breivikovega očeta v Cournanelu na jugu Francije. Hišo je danes obkrožilo več deset policistov, ki so civilistom, vključno s poročevalci, prepovedali dostop do objekta, namenov preiskave pa ne želijo razkriti.

Jens Breivik sicer že več let nima stikov s sinom, v intervjuju za norveško TV2 pa je dejal, da z njim tudi v bodoče ne namerava imeti stikov. "Nobena normalna oseba ne bi naredila kaj takšnega," je povedal. "Namesto, da je ubil toliko ljudi, bi moral ubiti sebe," je dodal oče norveškega krvnika.

Zakaj policija ni imela helikopterja?

Norveška policija se medtem brani pred očitki javnosti o prepočasnem odzivu na petkovo dogajanje na otoku Utoya. Vodja policije v Oslu Anstein Gjengedal je dejal, da so protiteroristično enoto Delta na otok poslali takoj po prvem prejetem opozorilu.

Po njegovih besedah so se policisti odločili za avtomobilski prevoz, namesto da bi se na kraj dogajanja podali s helikopterjem, saj "je bilo tako preprosto najhitreje". Edini helikopter, ki bi ga policisti lahko uporabili, je bil namreč helikopter norveške vojske, ki se je nahajal zunaj Osla.

"Več let smo prosili, da bi nam dodelili lasten transportni helikopter, a brez uspeha," je poudaril Gjengsdal. Trenutno je v lasti policije le en nadzorniški helikopter, ki ga policisti niso mogli uporabiti, saj je bilo vse osebje, ki z njim upravlja, med napadom na Utoyi na dopustu.

Policija iz Osla je svojo edino helikoptersko službo namreč prizemljila od začetka junija do začetka avgusta. Že prej so helikopter večkrat prizemljili, da bi privarčevali denar. Tako je bilo za velikonočne praznike letos in lani. ''Imamo omejeno število ljudi, ki letijo s helikopterjem. Policija je to ekipo poslala na počitnice,'' je povedal John Fuller.

Med prvimi žrtvami "mati Utoye"

Ena izmed prvih žrtev Breivika je bila "mati Utoye". 45-letna Monica Bosei je umrla pred očmi fanta Jona Olsena. Premier Jens Stoltenberg je med nedeljsko mašno slovesnostjo dejal, da je bila Monica za številne mati Utoye. ''Zdaj je mrtva. Ustreljena in ubita, medtem ko je sejala zaupanje in veselje v mladini iz cele države,'' je povedal.

Monica je bila na čolnu, s katerim je na otok plul Breivik. Kmalu je imela pomisleke glede Breivika, ki je imel oblečeno policijsko uniformo. Sumničenje jo je stalo življenja, vendar je mogoče preprečilo še večjo tragedijo, je povedal očividec.

Na čolnu je bil takrat tudi namestnik predsednika podmladka vladajoče laburistične stranke AUF 19-letni Earl Sandbakken, ki je slišal pogovor med Breivikom in Monico. ''Govorila je z njim o dogodkih v Oslu, kar so se pogovarjali vsi na čolnu. Očitno ni maral preveč vprašanj, zato se je obrnil stran in rekel, da se ne želi pogovarjati,'' je povedal.

Monica je očitno nekaj posumila, zato je takoj, ko je prispela na Utoyo, odšla v hišo, kjer je govorila z najetim varnostnikom, ki ima izkušnje v policiji. Ko je Breivik to videl, je potegnil pištolo in oba ubil. Varnostnik in Monica sta bila prvi žrtvi na Utoyi.

Monica je za seboj pustila partnerja in njuni dve hčerki. Partner Olsen je celo videl Monicino usmrtitev. Le malo stran je bila njuna 16-letna hčerka s prijateljico. Njo je Breivik ustrelil, Olsen pa je še pravočasno odpeljal hčerko na varno. Olsen je nato cel dan pomagal pri reševanju na Utoyi. Varnostnik pa je bil 51-letni polbrat princese Mette-Marit.

Breivik je policiji med zaslišanjem povedal, da je bila njegova tarča bivša premierka Gro Harlem Brundtland. Brundtlandova, ki je vodila tri vlade v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja in jo imenujejo "mati naroda", je na otoku na dan pokola imela govor, vendar je še pred prihodom Breivika odšla. ''Breivik je načrtoval, da bo na Utoyo prišel med govorom Brundtlandove, vendar je povedal, da je zamudil,'' je povedal neimenovani vir.