Diktatorjev aretacijo zahtevajo zaradi umora dveh nemških državljanov v času vojaške diktature v Argentini med letoma 1976 in 1983. Prvi, 24-letni argentinski Nemec, je marca 1976 izginil v Buenos Airesu, njegovo truplo pa so leta 1983 našli v reki Rio de la Plata in ga dve leti kasneje identificirali. 30-letno žensko pa so marca leta 1977 ugrabili na njenem domu v Buenos Airesu, jo mučili in maja istega leta ubili, trdijo nemške organizacije za človekove pravice.
78-letni Videla je bil vodja puča 24. marca 1976 in je prvih pet let diktature vodil vlado. Po podatkih humanitarnih organizacij je v tem obdobju izginilo okoli 30.000 ljudi. Od leta 1998 je v hišnem priporu zaradi zadev, povezanih z ugrabitvijo otrok političnih zapornikov, in načrta Condor, mreže južnoameriških diktatorskih režimov, katerega cilj je bil uničiti politične nasprotnike režimov.
Že avgusta je izročitev Videle in še 13 drugih oseb neuspešno zahteval španski sodnik Baltasar Garzon. Obramba nekdanjega diktatorja je tedaj trdila, da so Videlo že pravnomočno obsodili med procesom organizatorjem vojaškega udara leta 1985, del kazni je nato odslužil, leta 1990 pa ga je tedanji predsednik Carlos Menem pomilostil.
