Največ nesreč se zgodi ob nižjih stopnjah nevarnosti snežnih plazov

Predsednik Društva gorskih reševalcev Tržič Janez Primožič je eden od reševalcev, ki je pomagal pri reševanju v sobotni nesreči, ko sta snežna plazova odnesla življenja treh vrhunskih alpinistov. "Že prve informacije, ko se je šlo samo za dva ponesrečena, so bile kar težke. Hkrati smo počasi tudi izvedeli, da je to bil naš član udeležen, prijatelj, osebni prijatelj. Skupaj sva plezala ogromno in to so težke stvari, ko hodiš reševat nekoga, za katerega veš, da ni več živ," je podoživljal tragedijo minuli konec tedna. 

 Skrite pasti Storžiča je doživel tudi že na lastni koži. "Tudi sam sem leta 1997 doživel nesrečo na Storžiču, ko me je plaz potegnil od vrha, čez severovzhodno steno in vse do gozdne meje. Zato tudi vem, kaj vse to potegne za sabo in kakšni so občutki," pove.

Snežni plazovi v Sloveniji na leto v povprečju zahtevajo eno do dve smrtni žrtvi, kar je največ od vseh naravnih nesreč. Območje občine Tržič pa je plazovom še posebej izpostavljeno. "Če začnemo samo s storžiškimi žrtvami leta 1937, kjer je bilo devet žrtev. Leta 1962 sta bili dve žrtvi na Zelenici med graničarji," našteva dr. Manca Volk Bahun z geografskega inštituta Antona Melika ZRC-SAZU. Leta 1977 se je na Begunjščici sprožil plaz, ki je pod seboj pokopal štiri dijake in dva profesorja. Pred enajstimi leti pa je plaz življenje vzel deskarju.

Čeprav izgleda pohlevna, pa je Storžič pravzaprav zahtevna gora, pove Primožič. "Če jo gledate z ljubljanskega juga in kranjskega polja, je pač prijetna vzpetina. S severne strani pa se vidi 600 metrov visoko steno, ki ima ogromno svojih pasti in težav," poudari.

Kljub številnim smrtnim žrtvam - le leta 2010 je pod snegom umrlo kar sedem ljudi - pa se te nevarnosti planinci še premalo zavedajo. Zato Primožič opozarja, da ni ključna samo dobra oprema, ampak predvsem primerna usposobljenost: "Danes ni problem iti v trgovino in kupiti opremo. Problem je to opremo znati uporabljati, se naučiti tega gibanja in hkrati dobiti toliko in toliko kilometrov hoje in plezanja v hribih."

Največ nesreč, povezanih s plazovi, se v gorah zgodi ob relativno nizki drugi ali tretji stopnji na petstopenjski lestvici nevarnosti plazov. Ljudje namreč opozorila nižjih stopenj pogosto ignorirajo in se zato množično odpravijo v gore. "Moramo se zavedati, da so tudi pri prvi stopnji možni plazovi. Če je sneg in strmina je pa vedno nevarno," poudari Volk Bahunova.

Na območju Tržiča že od leta 2015 deluje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica, kjer opozarjajo, da bo prihajajoča otoplitev prinesla še dodatno nevarnost. "Ker bo veliko sonca, bodo nevarna predvsem prisojna pobočja," pove Gregor Bahun iz Službe za varstvo pred snežnimi plazovi. Sončno vreme bo namreč močno vplivalo na snežno odejo.

"Predvideva se, da bo stopnja nevarnosti tretje ali četrte stopnje," še dodaja. To pomeni, da se lahko plaz na dovolj strmih pobočjih sproži že pri manjši obremenitvi. Zato se v gore vedno podajte z veliko mero previdnosti. Nesreča namreč nikoli ne počiva.