Najprej mora izvedeti Janša

Hrvaški premier Ivo Sanader je po posvetu z voditelji hrvaških strank na temo Slovenije izjavil, da so parlamentarne stranke soglasne o temeljnih hrvaških stališčih glede reševanja vseh štirih glavnih odprtih vprašanj s Slovenijo. Na novinarski konferenci po srečanju je še povedal, da o podrobnostih hrvaškega odgovora na slovenske predloge ne bo govoril v javnosti, dokler ga ne bo v nedeljo na Bledu uradno posredoval slovenskemu kolegu Janezu Janši.

Predsednik hrvaške vlade je poudaril, da Hrvaška ne predlaga posredovanja Meddržavnega sodišča v Haagu, ampak se omenjeno sodišče pojavlja kot logični kompromis, potem ko se Hrvaška ni strinjala s slovenskim predlogom, da bi vlogo arbitra prevzel francoski diplomat Robert Badinter s sodišča Organizacije za varnosti in sodelovanje v Evropi (Ovse) za poravnavo in arbitražo, Slovenija pa ni sprejela hrvaškega predloga, da bi državi rešitev za vprašanje meje poiskali na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu.

Na novinarski konferenci je sodeloval tudi hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf, ki je pojasnil pravni postopek za začetek arbitražnega postopka. Če se vladi dogovorita o mednarodni instituciji, ki bo pristojna za urejanje meddržavnega spora o meji, je najprej treba skleniti pogodbo, v kateri bosta državi pritrdili strani v postopku in predmet arbitraže, je povedal Rudolf. Dodal je, da na podlagi omenjene pogodbe dogovorjeno sodišče postaja pristojno.

Bo odločalo Meddržavno sodišče v Haagu?

Če bo to Meddržavno sodišče v Haagu, ki je telo Združenih narodov, je odločba že obvezujoča, parlamenta Slovenija in Hrvaške pa lahko še dodatno potrdita, da je presoja mednarodne institucije obvezujoča, je povedal Rudolf. "Če bi bila predmet arbitraže v Haagu le morska meja, bi postopek končali v letu dni, če bo uvrščena tudi kopenska, pa v letu in pol," je ocenil Rudolf. Dodal je, da državama ne bo treba plačati postopka, če se bosta dogovorili za sodišče v Haagu.

V odgovoru na novinarsko vprašanje, ali bo predmet morebitne arbitraže celotna kopenska in morska meja, je Sanader odgovoril, da nihče ni predlagal arbitraže o celotni meji ter da ni potrebno urejati tiste meje, ki je že urejena. Napovedal je, novo srečanje v isti sestavi, potem ko bo Hrvaška dobila nove slovenske predloge.

Na današnje pogovore so prišli voditelji vseh parlamentarnih strank, med njimi največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanović, pa tudi Hrvaške stranke prava (HSP) Anto Đapić, Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesna Pusić, Hrvaške kmečke stranke (HSS) Josip Friščić in Istrske demokratske skupščine (IDS) Ivan Jakovčić. Voditelji strank so se zmenili, da ne bodo govorili o podrobnostih.

Sicer je Đapić po posvetu novinarjem povedal, da so načeloma dosegli soglasje, in da se mu zdi, da je najlažje rešljivo vprašanje jedrske elektrarne Krško. Jakovčić pa je ocenil, da so slovenski predlogi dobri in da današnji sestanek predstavlja zgodovinski korak naprej.

Predsednik SDP Milanović danes ni dosegljiv za izjave, v četrtek zvečer pa je v oddaji na HTV ocenil, da pogovori med Zagrebom in Ljubljano potekajo v pravi smeri, da pa so "zaenkrat le odprli vrata za začetek resničnega dogovarjanja o pomembnih vprašanjih" in da bo za dogovor nedvomno potrebno še nekaj časa.

"Dejstvo, da se Slovenija končno pogovarja na ta način, ki ga je pred letom dni spodbudil predsednik slovenske SD Borut Pahor kot smotrno rešitev, je korak naprej, vendar bomo potrebovali več mesecev za dogovor glede vseh elementov celotne zgodbe, kar je nemogoče pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem," je ob tem menil Milanović.

Pahor verjame v uspeh pogajanj

Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Hrvaška dosegli notranje soglasje glede urejanja medsebojnih odnosov, daje vedeti, da bo pot do kompromisa morda daljša, vendar bo s potrpežljivostjo in diplomatsko elastičnostjo moč pogajanja nadaljevati in uspešno končati, je dejal predsednik SD Borut Pahor. Potreben bo čas, ki bo za neučakane morda nekoliko dolg, "vendar verjamem v to, da je bila sprememba slovenske strategije edina pravilna pot, da pride do rešitve," je dodal.

"Pot do rešitve bo dolga in strma, vmes bodo zapleti in iskanje novih kompromisov, to je sestavni del aktivne diplomacije, vendar, kot rečeno, glede na to, kar se dogaja v zadnjem mesecu, lahko stvari ocenimo kot pozitivne," je dodal.

Pahor trdno zagovarja stališče o primernosti Meddržavnega sodišča v Haagu in načela pravičnosti za reševanje odprtih vprašanj. "Meni se zdi haaško sodišče, ki bi poleg uporabe načel mednarodnega prava uporabil med drugimi pogoji, ki smo jih sprejeli, tudi pogoj načela pravičnosti, rešitev, ki bi bila za Slovenijo sprejemljiva," je dejal.

Pahor sicer ni želel komentirati stališč hrvaške strani, dobro pa se mu zdi, da so se sestali predsedniki hrvaških parlamentarnih strank; to namreč pomeni, da ima tudi hrvaški premier Ivo Sanader mandat, da lahko vodi aktivna pogajanja s slovenskim kolegom Janezom Janšo, ki ima prav tako mandat za pogajanja. To je novost med državama v reševanju sporov in "neka nova deviza, ki vzbuja optimizem", vendar pa ta ne sme biti prevelik, saj bodo pogajanja potekala dolgo časa, je opozoril.

Predsednik SD je še izrazil željo, da bi vladi to vprašanje uredili še v tem mandatu, vendar je realen in meni, da to ne bo mogoče. Za to bo namreč potrebnih več srečanj, več usklajevanj, več potrpežljivosti, je opozoril.