Po dolgih mesecih pogajanj so se stalne članice Varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) hitro dogovorile o novih sankcijah, ko sta v igro vstopili Brazilija in Turčija ter z Iranom dosegli dogovor o pošiljanju urana na plemenitenje v tujino. Zahodne države so dogovor zavrnile kot nezadosten, stalne članice VS ZN pa so uvidele, da zaradi prepirov med seboj lahko izgubijo vpliv in so se poenotile.
Kitajska in Rusija sta dobili resolucijo, ki ne uvaja preostrih sankcij, ZDA pa so dobile resolucijo, za katero veleposlanica Susan Rice trdi, da uvaja boleče sankcije, ker Iran drugače ni bil tako zelo proti njim. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je že pred glasovanjem povedal, da bodo sankcije povzročile le to, da se Iran ne bo več pogajal o svojem jedrskem programu.
Po glasovanju v New Yorku je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast za državno televizijo Al Alam dejal, da so sankcije napačen korak in bodo položaj še bolj zapletle. Izjava je omejena v svoji napadalnosti, kar morda nakazuje možnost dogovora. Kljubovanje je sicer na zunaj morda simpatično, vendar se dolgoročno ne izplača. Iran je postal še bolj osamljen, s sankcijami pa je tako, da jih je ponavadi težje odpraviti, kot pa sprejeti.
Iranskim trditvam, da je jedrski program miroljuben, očitno vse manj verjamejo tudi v Rusiji in na Kitajskem, potem ko Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ne more dobiti odgovorov na vprašanja glede programa in zato odbiti obtožbe, da ima program vojaški namen. Vendar pa sankcije doslej niso bile uspešne, saj je Iran vse od prve resolucije leta 2006 nadaljeval s plemenitenjem urana in do danes naj bi prišel do 20-odstotne čistosti. Za bombo je potrebna 90-odstotna. Iran je v tem času postavil tudi več centrifug za plemenitenje urana.
Danes potrjena resolucija večinoma gradi na že obstoječih sankcijah, kot je blokada trgovine z jedrskimi in raketnimi materiali, zamrznitev finančnega premoženja v tujini za podjetja, ki so povezana z jedrskim ali raketnim programom. Na seznam podjetij, ki so na črni listi in se jim zamrzne premoženje v tujini, so uvrstili 40 dodatnih podjetij. Iran se je doslej izogibal sankcijam tako, da je določene prepovedane posle izvajal preko podjetij, ki niso bile na seznamu. To bo seveda počel še naprej.
ZDA so želele uvesti sankcije, ki bi resnično bolele, to je na primer prepoved uvoza bencina v Iran, vendar je Kitajska to odločno zavrnila in vztrajala pri tem, da sankcije ne smejo prizadeti navadnih ljudi in gospodarstva. Kitajska je prav tako dosegla, da se uvedejo sankcije le proti eni banki. To je First East Export Bank, ki opravlja velike transakcije z vojaškim materialom. Sankcij proti centralni banki Irana ne bo, ampak resolucija le opozarja na previdnost pri poslovanju z njo.
Resolucija pa uvaja tudi prepoved uvoza v Iran za osem kategorij orožja. Iran med drugim ne bo smel kupovati bojnih letal, helikopterjev, ladij, tankov in topništva. Resolucija prav tako ponavlja poziv članicam ZN, naj izvajajo inšpekcije na ladjah, ki jih sumijo, da v Iran ali iz njega prevažajo prepovedano blago.
Ameriška državna sekretarka ZDA Hillary Clinton je pred glasovanjem iz Ekvadorja sporočila, da gre za najbolj bistvene sankcije proti Iranu doslej, veleposlanica ZDA Riceova pa je v New Yorku povedala, da je cilj prepričati Iran v konstruktivna pogajanja.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.