Začeli s pohvalo, nato pa udrihali

Kongresni odbor za energijo in trgovino je danes začel težko pričakovano zaslišanje generalnega direktorja družbe BP Tonya Haywarda, ki je moral uvodoma poslušati hude, sicer pa že znane kritike zaradi izlivanja nafte v Mehiški zaliv, kar traja že od 20. aprila.

Predsednik odbora demokrat Henry Waxman iz Kalifornije je sicer zaslišanje začel s pohvalo podjetja, ker je v sredo pristalo, da odpre poseben račun za odškodnine žrtvam izlivanja nafte v višini 20 milijard dolarjev in ker se je podjetje začasno odpovedalo plačevanju dividend delničarjem.

To je bilo le za uvod, nakar se je vsul plaz kritik kongresnikov obeh strank. Glavni očitek Haywardu je, da podjetje BP ni namenilo dovolj pozornosti in sredstev varnosti, ampak je hitelo z odprtjem vrtine zaradi stroškov. Waxman je Haywardu dejal, da je odbor pregledal 30.000 pisem, elektronskih sporočil in dokumentov, pa ni nikjer našel niti enega dokaza, da bi koga v vodstvu BP skrbela varnost projekta.

Demokrat Bart Stupak iz države Michigan, sicer predsednik pododbora za preiskave, pa je za kamere omenil Haywardovo nedavno izjavo, "da bi rad nazaj svoje življenje". Stupak je izrazil prepričanje, da ga bo Hayward dobil nazaj brez težav in z "zlatim padalom", kar je sinonim za direktorje propadlih podjetij, ki zapuščajo potapljajočo se ladjo s polnimi kovčki denarja.

Seveda ni šlo povsem brez strankarskih obračunavanj. Republikanski kongresnik iz Teksasa Joe Barton je kritiziral Belo hišo, da je od BP izsilila 20 milijard dolarjev. Dejal je, da gre za navadno izsiljevanje in da ga je sram za vlado. Demokrat iz Massachusettsa Ed Markey mu je odvrnil, naj ga ne lomi, ker gre za zaščito prebivalcev Mehiškega zaliva.

Tonyju Haywardu ni preostalo drugega, kot da mirno sedi in posluša kritike ter izraža globoko obžalovanje. Izgubam družbe za zdaj ni videti konca, saj nafta še vedno izteka iz vrtine 1500 metrov pod gladino Mehiškega zaliva, zaradi česar so se pred in v hodnikih kongresa zbrali tudi številni protestniki, ki so zahtevali njegovo aretacijo.

Vzpostavitev posebnega fonda

Ameriški predsednik Barack Obama se je v Beli hiši že sestal z vodilnimi predstavniki družbe BP, ker so se pogovarjali o tem, kakšno breme bo družba nosila po katastrofi v Mehiškem zalivu. Na srečanju je padel dogovor, da bo BP v poseben fond vložila 20 milijard dolarjev, s tem denarjem pa bodo pokrili posledice, ki jih iztekanje nafte prinaša. Fond bo vodil odvetnik Kenneth Feinberg, ki je nadziral tudi odškodninske zahtevke po terorističnih napadih 9. septembra. Poseben fond, vreden 120 milijonov dolarjev, bo vzpostavljen za nadomestila delavcem v naftni industriji.

Da bo BP moral plačati, je Barack Obama napovedal tudi v prvem nagovoru državljanom iz Ovalne pisarne v Beli hiši. V 18 minut dolgem govoru, ki so ga lahko gledali po vseh zveznih državah, je zatrdil, da bo družba BP poravnala vso škodo, ki jo je izlitje nafte po eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon 20. aprila povzročilo okolju in gospodarstvu.

Po pisanju časnika Financial Times ocene škode, ki jo je povzročilo uhajanje nafte po aprilski eksploziji na ploščadi Deepwater Horizon, segajo od 5 pa vse do 40 milijard dolarjev. S sedeža podjetja v Londonu pa so sporočili, da so prejeli okoli 51.000 tisoč zahtevkov za izplačilo škode. Izplačali so že 26.500 zahtevkov v skupni višini 62 milijonov dolarjev. Za gradnjo zaščitnih ograj za preprečevanje širjenja naftnega madeža ob obali Lousiane, ki je tudi najbolj prizadeta, so od celotnega zneska 1,6 milijarde dolarjev namenili 60 milijonov dolarjev.