Osrednja volilna komisija bo uradne rezultate predvidoma objavila v sredo. Omenjene vzporedne volitve so izvedle skupaj tri organizacije - Inštitut za raziskovanje tržišča in javnomnenjske raziskave ter skupini Opinia in Civis.
Do 18. ure je svoje glasove oddalo 54 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar pomeni, da so volitve veljavne. Tamkajšnji zakon namreč določa, da so volitve veljavne le, če je udeležba vsaj 50-odstotna.
Moldavijski predsednik in vodja prozahodno usmerjenih komunistov Vladimir Voronin je ob oddaji svojega glasu v glavnem mestu Kišinjov dejal le, da glasuje za vse Moldavijce. Župan Kišinjova in voditelj bolj proruskega opozicijskega bloka Demokratična Moldavija (BMD) Serafim Urečean pa je glasoval predvsem za radikalno izboljšanje odnosov z Moskvo. "Sedanji odnosi z Rusijo so absurdni in to je treba nujno popraviti," je povedal Urečean.
Za sedeže v 101-članskem moldavijskem parlamentu, v katerem komunisti trenutno zasedajo 70 sedežev, se je potegovalo skupno 15 strank, za vstop v parlament pa stranke potrebujejo najmanj 6 odstotkov glasov, koalicije strank pa kar 12 odstotkov. Novi parlament bo - z najmanj 61 glasovi podpore - sedaj izbral še novega predsednika države.
V Pridnestrju nadpovprečna udeležba
Moldavijci bodo tako izbrali člane novega 101-članskega parlamenta, ki bodo nato - z najmanj 61 glasovi podpore - izbrali novega predsednika države. Volivci iz Pridnestrja so se volitev udeležili v veliko večjem številu od pričakovanega. Vodja osrednje volilne komisije celo meni, da bodo morali na devet volišč na vzhodnem bregu reke Dnestr, ki so odprta posebej za volivce iz Pridnestrja, nujno poslati dodatne glasovnice.
Volišča ob reki Dnestr so pred začetkom volitev zaprosila za 32 tisoč glasovnic, kasneje pa je to število naraslo kar na 67 tisoč. "Naredili smo vse, kar je v naši moči, da bi tukajšnji prebivalci lahko glasovali," je povedal predsednik parlamenta samooklicane Pridnestrske republike, obenem pa poudaril, da niti ena od strank, ki se poteguje za sedeže v parlamentu, ne simpatizira z vodstvom Pridnestrske republike.
Vodstvo separatistične republike, ki uživa podporo Rusije, naj bi udeležbo na volitvah podpiralo predvsem zato, da bi škodovalo sedanjemu predsedniku države in vodji vladajočih komunistov Vladimirju Voroninu. Ta se je namreč leta 2003 z Moskvo sprl in je od takrat naprej izrazito prozahodno usmerjen ter si prizadeva za članstvo Moldavije v Evropski uniji.
Budno oko mednarodnih opazovalcev
V Moldaviji volitve budno spremlja okoli 750 mednarodnih opazovalcev Evropske unije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope. Iz strahu pred morebitnim vmešavanjem Moskve je Moldavija ruskim opazovalcem vstop v državo dovolila le, če delujejo v okviru mednarodnih organizacij.
Kršitve volilnih pravic in tajnosti glasovanja
Član litovskega parlamenta Skirmantas Pabedinskas, eden od opazovalcev na volitvah, je v pogovoru za državni radio v Kišinjovu povedal, da so zabeležili "številne grobe kršitve volilnih pravic". Med drugim je izpostavil prisotnost "mrtvih duš" na seznamih volilnih upravičencev, po drugi strani pa se na teh seznamih niso našli številni Moldavijci, ki so prišli oddat svoj glas.
Hudo naj bi bila kršena tudi tajnost glasovanja. Tudi namestnik predsednika odbora ruske dume za Skupnost neodvisnih držav in odnose s sonarodnjaki Ahmed Bilalov, sicer član delegacije opazovalcev Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, je za ruske medije izjavil, da so na volitvah zabeležili več nepravilnosti.
