FOTO: 'Najbolj pomemben nešportni dogodek letos'

Presenetljiva odločitev Benedikta XVI., da mesto na apostolskem prestolu prepusti nasledniku, je odprla pomembno vprašanje: kdo bo to? Številni menijo, da je prišel čas za neevropskega papeža. Ne nazadnje tudi večina katoličanov ne živi na stari celini. Kar 42 odstotkov jih je iz Latinske Amerike, kar naj bi prinašalo prednost kardinalom iz tega dela sveta. Med favoriti se omenjajo nadškof Buenos Airesa Jorge Mario Bergogli, nadškof Tegucigalpe Oscar Andres Rodriguez Maradiaga in nadškof Sao Paola Odilo Scherer. Večkrat je slišati tudi ime Leonarda Sandrija, Argentinca, ki je kariero zgradil v rimski kuriji.

Drugi napovedujejo, da bodo na marčevskem konklavu izvolili prvega temnopoltega papeža. Iz Afrike naj bi bil v ožjem izboru nadškof ganskega Cape Coasta Peter Turkson, slabše v zadnjem času kaže nigerijskemu kardinalu Francisu Arinzeju.

Po drugi strani ne gre pozabiti, da je kar 61 od 117 kardinalov, ki imajo pravico voliti na konklavu, Evropejcev. In da so Italijani dvakrat zapored ostali brez svojega papeža. Bodo v tretje izpustili priložnost? Tisti, ki v to ne verjamejo, visoko na lestvico favoritov uvrščajo milanskega nadškofa Angela Scolo, predsednika italijanske škofovske konference Angela Bagnasca in državnega tajnika rimske kurije Tarcisia Bertoneja. Med drugimi kandidati s stare celine naj bi bila papabila – torej resna kandidata za apostolski prestol – še nadškofa Dunaja in Budimpešte, Christoph Schönborn in Peter Erdö.

Kot nekakšna salomonska odločitev, ki bi razrešila dilemo, kateremu delu sveta dati prednost, se ponuja kardinal Marc Oullet. Zanj pravijo, da povezuje tri celine. Je Kanadčan, ki trenutno službuje v Rimu, velik del svojega življenja pa je deloval v Latinski Ameriki. V prid mu je tudi starost. Pri 68 letih je še dovolj pri močeh za spopad s papeškimi dolžnostmi, ki jim Benedikt XVI. – ta je imel ob izvolitvi 78 let – ni bil več kos.

Glasna so opozorila, da mora Cerkev z novim papežem nagovoriti tiste skupine, ki so ušle izpod njenega okrilja. Omenjajo predvsem mlade. Z drugimi besedami: pričakujejo modernizacijo ali pa vsaj sprostitev togih konservativnih stališč. Toda nad konklavom bo senca Benedikta XVI., kar pomeni, da bo ta cilj zelo težko doseči. Sam je izbral več kot polovico kardinalov, ki bodo iskali njegovega naslednika. V osmih letih mu jih je uspelo "ustoličiti" kar 67, kar je blizu zahtevane dvotretjinske večine. Druge je imenoval ravno tako konservativni Janez Pavel II. Je torej realno pričakovati reformatorja?

Na odločitev kardinalov bi lahko močno vplivalo že dejstvo, da se bo odstopljeni papež umaknil v samostan za vatikanskimi zidovi. Da bo torej ves čas "tam nekje". "Že samo s tem, da je še vedno živ, lahko vpliva na svojega naslednika, da bo ta nadaljeval po njegovi poti. Si bodo kardinali, ki jih je imenoval Benedikt XVI., vzeli svobodo, da izberejo nekoga, ki bo spremenil usmeritev Cerkve? Mislim, da ne," je stanje v Vatikanu ocenil tamkajšnji dopisnik britanskega katoliškega tednika The Tablet Robert Mickens.

Skratka, letošnji konklave bo, tako analitiki, bolj evropski in bolj konservativen, kot je bil tisti, ki je izbral Benedikta XVI. In bolj rimski. Rimska kurija je tokrat zastopana s kar 39 elektorji.

A vedeti je treba, da so napovedi na podlagi statistike v tem primeru nehvaležne. Zgodovina uči, da je dogajanje na konklavu nepredvidljivo. Rek, da tisti, ki gre na konklave kot papež, z njega pride kot kardinal, sicer prav pri Benediktu XVI. ni obveljal, vendar pa tokrat tako izrazitega favorita ni.

Kljub temu po svetu že pobirajo stave, kdo bo, potem ko se bo iz dimnika Sikstinske kapele pokadil bel dim in bomo izvedeli, da "imamo papeža!", nagovoril množico na rimskem Trgu svetega Petra.

Favoriti na stavnicah: Turkson, Scola, Bertone

Pri irski stavnici Paddy Power jih ne bi presenetilo, če bi naslednji papež prihajal iz Afrike. V vodstvu je ganski kardinal Peter Turkson, je pa res, da Angelu Scoli napovedujejo enake možnosti za zmago. Te so postavili na 3 proti 1. S stavo nanju torej prav veliko ne bi zaslužili. Vatikanski državni tajnik (vsaj dokler ni začel veljati odstop Benedikta XVI.) Tarcisio Bertone je na tretjem mestu z le za odtenek slabšimi možnostmi za izvolitev – 4:1. Verjetnost, da bo Kanadčan Marc Oullet s konklava stopil kot papež, je po njihovi oceni 7:1. Sledita dva Italijana – Angelo Bagnasco (9:1) in Gianfranco Ravasi (12:1). Naslednja deveterica je nacionalno precej pisana. Po vrsti si sledijo Madžar, Argentinec, Avstrijec, Hondurašan, Filipinec, Nigerijec, Brazilec, še en Argentinec in Američan. Pa poglejmo imena: Peter Erdö (pri 14:1 njegove možnosti, da postane papež, niso ravno zanemarljive), Leonardo Sandri in Christoph Schonborn (verjetnost, da kateri od njiju po konklavu ne bi več bil kardinal, je 16:1), Oscar Rodriguez Maradiaga in Luis Antonio Tagle (20:1 za oba), Francis Arinze in Odilo Scherer (25:1) ter Jorge Maria Bergoglio in Timothy Dolan (33:1).

Posebej zanimiv je Arinze, ki so ga takoj po papeževi napovedi odstopa uvrščali na sam vrh oziroma tik nanj, a se v zadnjih dneh drži slabše. To sicer pomeni, da bi se tistim, ki stavijo nanj, v primeru njegove zmage toliko bolj smejalo. Kaj bi šele bilo, če bi postal papež edini slovenski kardinal Franc Rode. Paddy Power ga namreč ni uvrstil niti med prvih 68 najverjetnejših novih svetih očetov, pri čemer je možnost, da bi izpraznjeni prestol zasedla zadnja dva celo 1000:1. Eden od njiju je frontman skupine U2 Bono Vox.

Na novega papeža je bilo na omenjeni stavnici vplačanih že 350 tisoč evrov, pravi naval pa šele pričakujejo, je povedala Claire Davies. "To je za nas največji nešportni dogodek v letu in pričakujemo, da se bo število stav še zelo, zelo povečalo, ko se bo približeval konklave," je dejala.

Pri britanskem William Hillu, kjer so stave že nehali pobirati, so na prvo mesto postavili Petra Turksona, čigar izvolitev jih nikakor ne bi presenetila. Možnosti, da mu bo uspelo, so po njihovem kar pet proti dve. Angelo Scola je na tej stavnici drugi, verjetnost, da bo postal papež, pa tako kot na irski ocenjujejo na 3:1. S 5:1 mu sledi Tarcisio Bertone, tesno za petami so mu Marc Ouellet (6:1), Angelo Bagnasco (7:1) in Peter Erdö (9:1). Med prvih deset najverjetnejših bodočih papežev so uvrstili še Leonarda Sandrija (10:1) ter Gianfranca Ravasija in Christopha Schonborna (oba 14:1). Tudi na tej stavnici pa je podobna usoda kot na irski doletela Franciosa Arinzeja. Začel je na vrhu, nato pa močno padel. Možnosti, da bo izvoljen, naj bi tako zdaj bile kar 20:1, takšne, kot da bo veliki met uspel Odilu Pedru Schererje ali Oscarju Rodriguezu Maradiagi.

“Ko je Joseph Ratzinger postal papež, mu je bil Francis Arinze tesno za petami na stavnicah. Mislimo, da bi se tokrat lahko odrezal še bolje,” je sredi februarja možnosti nigerijskega kardinala ocenjeval predstavnik William Hilla Joe Crilly. Vplačila kažejo, da se večina s tem ne strinja.

Bi radi zaslužili? Ne stavite, da bo Italijan.

Ne glede na to, da je njihov favorit Afričan, pa je na drugi stavnici najbolj varno staviti na Italijana. Vprašanje se glasi: Kaj bo naslednji papež po narodnosti? Verjetnost, da bodo Italijani po dveh pontifikatih "suše" spet imeli papeža, je z začetnih 3:1 skočila kar na 4:5. Z drugimi besedami, če stavite, ne stavite na naše zahodne sosede. Verjetnost, da bo iz afriške države, je 15:8, da bo iz Srednje ali Južne Amerike 7:2, s 6:1 stavijo na kanadskega papeža, njihovim južnim sosedom pa dajejo precej manj možnosti – 20:1. “Kot stvari stojijo zdaj, denar napoveduje, da bo papeža Benedikta XVI. zamenjal italijanski papež, prej kot afriški ali južnoameriški, kot je kazalo na začetku,” je dejal Crilly.

Da bo Italijan, so očitno prepričani tudi tisti, ki stavijo na Paddy Power. Verjetnost je trenutno ocenjena kar na 4:6. S 3:1 stavijo na Afričana, s 4:1 pa na enega od kardinalov iz Latinske Amerike.