Letošnja predvolilna kampanja v ZDA je ocenjena kot ena najbolj negativnih v vsej ameriški zgodovini, vendar pa je na volitve pritegnila rekordno število volilnih upravičencev in republikanec George Bush je postal kandidat z največjim številom osvojenih glasov volivcev (58,5 milijona), demokrat John Kerry pa demokrat z najvišjo volilno podporo v vsej ameriški zgodovini (55 milijonov). Volitve prav tako pomenijo veliko zmago ameriške krščanske desnice, ki bo v drugem Bushevem mandatu zahtevala hvaležnost Bele hiše, predvsem pri imenovanju konservativnih sodnikov in povečani vlogi države v določanju moralnih smernic obnašanja in življenja ljudi.
Bush je osvojil večino glasov volivcev, vendar pa je podoba zemljevida ameriških zveznih držav ostala obarvana skoraj povsem enako na rdeče države (republikanske) in modre države (demokratske). Kerry je Bushu odvzel New Hampshire, Bush pa demokratom Iowo in Novo Mehiko, ostalo pa se od leta 2000 ni spremenilo.
Republikanski osebni napadi
Negativna kampanja se je bolje obnesla pri republikancih, ki so začeli že zelo zgodaj napadati Kerryja po osebni plati, "ker naj bi izgledal kot Francoz", pa tudi politični, "ker naj bi bil cincar". Demokratski kandidat pa je računal na zmago pozitivnega sporočila in si je za svojega podpredsedniškega kandidata izbral najbolj pozitivnega med vsemi nasprotniki v primarni kampanji, Johna Edwardsa iz Južne Karoline. Nekdanji sodelavec predsednika Billa Clintona in komentator televizije CNN je opozoril, da je Kerryjeva kampanja prosila celo nekdanjega predsednika in Nobelovega nagrajenca za mir Jimmyja Carterja, naj ne bo tako negativen, kar pove veliko.
Republikanci pa na svoji nacionalni konvenciji niso varčevali z napadi na Kerryja in ankete so v začetku septembra pokazale precejšnjo Bushevo prednost. Šele ko je Kerry sprejel nasvet Billa Clintona, ki ga je z bolniške postelje po operaciji srca prepričal, naj spremeni taktiko, so demokrati začeli z napadi in zavajanjem, kot je na primer širjenje govoric med upokojenci na Floridi, da jim bo Bush pobral pokojnine, in med mladimi, da jih bo vpoklical v iraško vojno. Razlika med Bushem in Kerryjem je nato v anketah skoraj povsem izginila.
Na dan volitev tudi referendum o homoseksualnih porokah
Toda Bushev politični strateg Karl Rove se je znova izkazal za "genija" s prepričanjem, da bo Bush zmagal, če mu bo uspelo na volišča pritegniti milijone krščanskih konservativcev, ki se doslej za predsedniške volitve niso zelo zanimali, ker kandidati niso imeli posluha za njihove skrbi. Kampanja proti homoseksualnim porokam je bila izjemno uspešna in enajst zveznih držav je na volilni dan z referendumi izrazilo voljo za prepoved tovrstnih porok, kar je bila velika motivacija za udeležbo krščanske desnice.
Kerry je sicer nasprotoval homoseksualnim porokam, vendar pa so ga spodnesli sodniki vrhovnega sodišča v Massachusettsu, ki so tovrstne poroke dovolili, in razni liberalni aktivisti, ki so poroke dejansko izvajali, kar je razjezilo večino Američanov, ki danes še vedno bolj verjamejo v svetopisemsko razlago nastanka človeka kot pa Darwinovi evolucijski teoriji. Američani v "Bushevih" državah na primer ne razumejo, zakaj so molitve po javnih šolah prepovedane, zakaj je dovoljeno sežigati zastavo in deloma tudi, zakaj je splav dovoljen.
Zmagali so strah, nestrpnost in neznanje
Razlika med "evropskimi" Američani na severovzhodu in skrajnem zahodu ZDA je prav tako očitna v sprejemanju dejstev ali veri v pravilnost stališč ne glede na dejstva. Večina Američanov je danes tako še vedno prepričana, da je imel Irak orožje za množično uničevanje in da je Sadam Husein sodeloval v napadih 11. septembra 2001. Ameriški liberalci, ki so v teh dneh zelo malodušni zaradi Busheve prepričljive zmage, razglabljajo o Bushevem "džihadu", ki je za utrditev oblasti sprl med sabo rdeče in modre države. Komentatorka New York Timesa Maureen Dowd piše, da sta zmagala strah, nestrpnost, neznanje in vlada na temeljih vere.
Liberalci so prav tako zaskrbljeni nad zmagami nekaterih skrajnih politikov. V senatni tekmi za sedež iz Oklahome je zmagal republikanec Tom Coburn, ki zagovarja smrtno kazen za zdravnike, ki izvajajo splav. Prepričan je tudi, da homoseksualci spodkopavajo temelje ZDA. Novi senator iz Južne Karoline Jim DeMint pa bi na primer vrgel iz službe homoseksualne učitelje in matere samohranilke. Demokratski kandidati za senat in predstavniški dom z ameriškega juga pa so se morali med kampanjo celo izogibati "liberalca iz Massachusettsa" Kerryja in zatrjevati, da podpirajo predsednika Busha. Konservativni komentator New York Timesa William Safire se veseli Busheve zmage, vendar hkrati kolege opozarja, naj ne gredo predaleč v skrajnosti, ker je volilna sreča spremenljiva. Amerika ostaja razdeljena, zato Safire republikancem priporoča, naj si zapomnijo besede demokratskega predsednika predstavniškega doma Sama Rayburna, ki je leta 1936 dejal, da je prvi znak političnih težav v tem, ko dobiš preveliko večino. Republikanci za zdaj niso v nobeni nevarnosti, saj se sedaj najprej obeta notranji boj med demokrati, ki jim zato ne bodo nevarni.
Ameriška krščanska desnica se veseli "revolucije" moralnih vrednot, ki naj bi sedaj končno dobile najpomembnejše mesto v politiki Washingtona. Na mestu novega predsednika vrhovnega sodišča ZDA si po verjetni skorajšnji upokojitvi obolelega Williama Rehnquista želi Antonina Scalio, namesto Sandre Day O'Connor pa sodnika, ki bo za prepoved splava. Zmerni republikanci sicer opozarjajo, da je Bush zmagal tudi po njihovi zaslugi. Senator John McCain, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani in guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger so si pri Bushu pridelali veliko kredita. Še največ morda McCain, ki je zavrnil tihe ponudbe iz Kerryjevega tabora, naj se mu pridruži kot podpredsedniški kandidat. Pred pretiravanjem pa svari tudi dejstvo, da na primer najbolj konservativen med konservativci, temnopolti Alan Keyes, v senatni tekmi v Illinoisu ni imel nikoli možnosti za povprečen volilni izid, kaj šele za zmago proti demokratu Baracku Obami.
