Nagrada za perujskega mojstra besede

Književni svet je bogatejši še za enega Nobelovega nagrajenca. Gre za največje književno priznanje na svetu, vredno milijon evrov. Mario Vargas Llosa nagrado prejme za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika," je v utemeljitvi zapisala Švedska akademija, ki je ime dobitnika objavila danes v Stockholmu.

Vargas Llosa se je rodil v perujskem mestu Arequipa leta 1936. Književnost in pravo je študiral na univerzi v Limi. V literarni svet je vstopil leta 1959 z zbirko kratkih zgodb Los jefes, mednarodni uspeh pa je doživel s svojim prvim romanom Mesto in ščeneta. Leta 1990 je kandidiral za perujskega predsednika. Po neuspehu na volitvah je zapustil Peru in odpotoval v Evropo. Leta 1993 je dobil špansko državljanstvo. Živi v Španiji, večino časa pa posveča pisateljevanju.

Velja za enega največjih književnikov ne le Latinske Amerike, temveč tudi v svetovnem merilu. Nekateri literarni kritiki so prepričani, da ima Vargas Llosa večji mednarodni vpliv in krog bralcev kot kateri koli drugi pisatelj s tega območja. Med bolj znanimi njegovimi romani, ki so prevedeni v slovenščino, so Vragolije porednega dekleta, Pripovedovalec, Mesto in ščeneta, Zelena hiša, Hvalnica mačehi in Pogovor v Katedrali.

'Mislil sem, da gre za šalo'

Pisatelja je novica o nagradi dosegla v New Yorku, kjer poučuje na univerzi Princeton. Bil je zelo ganjen in vesel: "Prepričan sem, da je to priznanje latinskoameriški literaturi in španskemu jeziku, kar nas mora veseliti." Za španski dnevnik El Mundo je dejal, da "še vedno ne more verjeti" in da njegovo ime med možnimi kandidati "ni bilo več let niti omenjeno". V prvem hipu je pomislil, da gre za šalo katerega od prijateljev.  Novico je po njegovih besedah pravzaprav "prestregla" soproga. Svetoval ji je, naj ne pove otrokom, dokler je ne bodo objavili mediji.

'Nagrado si povsem zasluži'

Predsednik žirije Peter Englund je ob razglasitvi letošnjega nobelovca za literaturo dejal: "Llosa je že dolgo eden od velikanov latinskoameriške književnosti."

Perujski založnik Pierre Emile Vandoorne je bil izredno vesel nagrade, ki jo prejme njegov rojak. "Veliko ljudi v Peruju že ni več verjelo, da jo bo sploh kdaj dobil," je povedal. "V Peruju so na splošno začeli verjeti, da Nobelove nagrade ne bo dobil že zaradi svojih političnih prepričanj, ki odboru za nagrade na Švedskem menda niso bila pogodu," je pojasnil.

Tudi nemška literarna strokovnjakinja Michi Strausfeld, ki s perujskim pisateljem prijateljuje že 30 let, je navdušena. Kot je povedala, si Vargas Llosa nagrado "povsem zasluži". Upa, da bodo njegove knjige poslej našle še več bralcev.

Z izbiro je zadovoljen njegov avstrijski kolega Daniel Kehlmann, ki pravi, da je Vargas Llosa "eden največjih pisateljev našega časa", izbire pa da "boljše ni moglo biti".

Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejela Herta Müller. V 110 letih se je na 102 podelitvah nabralo 106 nobelovcev. Štirikrat sta si nagrado delila po dva pisatelja, nihče je ni dobil dvakrat. Marsikateri literati so dolga leta veljali za kandidate, a nagrade niso dobili.