Odbor za podeljevanje Nobelovih nagrad se je odločil, da letošnjo Nobelovo nagrado za mir razdeli med Mohameda Junusa in banko Grameen, katere ustanovitelj je, za njun trud, da od spodaj ustvarita gospodarski in družbeni razvoj. Trajnega miru ni mogoče doseči, če velike skupine prebivalstva ne najdejo poti iz revščine, so zapisali v obrazložitvi in dodali, da je dajanje majhnih posojil, "mikrokreditiranje", eden od načinov za to. Razvoj od spodaj tudi spodbuja demokracijo in človekove pravice.
Mohamed Junus se je izkazal kot voditelj, ki je uspel svojo vizijo prenesti v prakso v dobro milijonov ljudi, in to ne le v Bangladešu, ampak tudi v številnih drugih državah, še piše v obrazložitvi. Cilj njegovega delovanja je konec revščine na svetu.
Med favoriti je bila še kitajska izgnanka in aktivistka za človekove pravice Rebiya Kadeer, zaradi boja za odpravo revščine pa sta se na stavnicah pojavljali še irski rockovski zvezdi, Bono in Bob Gledof.
Razglasitev dobitnikov je bila sicer presenečenje, saj je glede na napovedi mednarodnih strokovnjakov za glavnega favorita veljal nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, ki mu je minulo leto uspelo izpogajati mirovni sporazum za indonezijsko pokrajino Aceh.
"Sem absolutno navdušen, ne morem verjeti, da se je to res zgodilo. Tako sem srečen," je za norveški radio NRK v telefonskem pogovoru takoj po razglasitvi letošnjega nagrajenca za mir povedal Yunus. "Vsi ljudje, ki so kdaj prejeli mikrokredit, bodo tako srečni, ko bodo slišali, kaj ste ravnokar sporočili. To bo dalo celotnemu gibanju pomembno energijo, lahko vam zagotovim, da je to šele začetek. Potrjujete sanje o svetu brez revščine," je še dejal nagrajenec.
Medtem so njegovi rojaki v prestolnici Bangladeša Daka že začeli slaviti. Pred sedežem banke Grameen, s katero si Yunus deli letošnjo nagrado za mir, se je zbrala navdušena množica, pred katero je nagrajenec dejal, da mu bo nagrada "pomagala nadaljevati boj proti revščini". Na vprašanje, kako to, da ni prejel Nobelove nagrade za ekonomijo, pa je odgovoril, da sta "mir in gospodarstvo povezana. Če je revščina, ne more biti miru."
Kdo je Mohamed Junus?
Mohamed Junus v svetu slovi kot skromni "bankir revnih". Med njegovimi občudovalci so - poleg milijonov revnih prebivalcev Bangladeša, ki jim je omogočil boljše življenje - tudi tako znane osebnosti, kot sta nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary.
Ambiciozni življenjski cilj 66-letnika je premagati revščino v svetu. Njegov recept je preprost, a briljanten: njegova banka Grameen daje manjša posojila revnim podjetnikom, predvsem ženskam, pri tem pa ne zahteva nobenih poroštev in nudi nizke obrestne mere. "Revščina ljudi pokrije z debelo skorjo, zaradi katere so reveži videti neumni in nemotivirani. Toda če jim daš kredit, se bodo počasi vrnili nazaj v življenje," je nekoč v pogovoru za časnik Independent povedal Yunus.
Namesto da je postal "dobri bankir" v svoji domovini, bi se lahko Yunus odločil za tipično kariero in postal uspešen poslovnež. Rodil se je leta 1940 v Chittagongu, trgovinskem središču Bangladeša. Njegov oče je bil zlatar in je lahko sinu omogočil dobro izobrazbo. Vendar pa je na Yunusa močno vplivala predvsem njegova mati Sofia Khatun. Kot je pojasnil sam, je namreč "vedno pomagala vsakemu revežu, ki je potrkal na njena vrata".
S pomočjo Fulbrightove štipendije je študiral v ZDA, nato pa se je pri 33 letih kot profesor ekonomije vrnil domov, na univerzo v rodnem Chittagongu. Naraščajoče revščine v Bangladešu, ki je takrat ravno pridobil neodvisnost, ni mogel spregledati. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je s svojimi študenti pogosto obiskoval revne vasi in se na lastne oči prepričal, kako grabežljivi posojilodajalci s pretiranimi obrestmi ljudem preprečujejo, da bi se prebili iz revščine, poroča dpa.
Ob tem je po lastnih besedah ugotovil, da "revščina ni osebni problem zaradi lenobe ali neinteligentnosti, ampak strukturni problem zaradi pomanjkanja kapitala". Tako se je rodila ideja o ustanovitvi banke, ki bi revnim omogočala najem majhnih posojil ob pravičnih obrestnih merah. Sprva se mu je večina smejala in vztrajala, da revni pač niso kreditno sposobni. Na to je odgovarjal: "Kako veste, da niso kreditno sposobni, če niste nikoli poskusili? Morda so banke tiste, ki niso vredne ljudi?"
Leta 1976 je ustanovil takrat majhno banko Grameen, kar v bengalščini pomeni podeželski. Do sredine leta 2005 je odobrila minikredite v višini petih milijard ameriških dolarjev, ima več milijonov posojilojemalcev, od tega 97 odstotkov žensk, skeptike pa utiša predvsem podatek, da ji je bilo povrnjenih kar 99 odstotkov posojil. Yunusova ideja je medtem dobila posnemovalce v več kot 60 državah v razvoju.
Zgodovina banke Grameen sega v leto 1976, začela se je kot projekt v bangladeški vasi Džobra. Sedem let kasneje je dobila uradno dovoljenje, da lahko začne poslovati kot banka, kar pa ne pomeni, da se je njen glavni cilj, najrevnejšim omogočiti, da se sami izkopajo iz bede, kakor koli spremenil.
Banka daje posojila najrevnejšemu sloju prebivalstva, ljudem brez finančne varnosti, med strankami prevladujejo ženske, ki imajo v še vedno močno tradicionalni bangladeški družbi sicer le malo možnosti. Tako se jim ni treba zateči po posojila k zasebnikom, ki ponavadi zaračunavajo astronomske obresti in tako stranke dolga leta držijo v šahu.
Če stranka posojila ne more vrniti, je ne čaka sodna terjatev, obresti, ki jih zaračunavajo, so nižje od tistih, ki jih je določila vlada. Posojajo le majhne količine denarja, a dovolj, da so preprečili že številne padce na družbeno dno.
Danes ima banka več kot dva tisoč podružnic, ki delujejo v 70 tisoč vaseh po vsem Bangladešu.
Nagrado bo podelila Sharon Stone
Nobelovo nagrado, vredno 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov), bodo podelili 10. decembra na obletnico smrti Alfreda Nobela. Lani sta nagrado prejela Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in njen generalni direktor Mohamed El Baradej. Slavnostni koncert v čas Nobelovemu nagrajencu za mir pa bo 11. decembra vodila hollywoodska zvezdnica Sharon Stone.
||2006 |Mohamed Junus in banka Grameen za delo pri preprečevanju revščine
2005 |Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) in njen generalni direktor Mohamed El Baradej
2004| Kenijska okoljevarstvenica Wangari Maathai
2003 |Iranska odvetnica za človekove pravice
2002 |Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter
2001 |Organizacija združenih narodov in njen generalni sekretar Kofi Anan
2000 |Južnokorejski predsednik Kim Dae-džung
1999 |Zdravniki brez meja
1998 |Severnoirska politika John Hume in David Trimble
1997 |Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min (ICBL) in koordinatorka Jody Williams
1996 |Škof Carlos Belo Jose Ramos Horta, borca za človekove pravice v Vzhodnem Timorju
1995 |Borec proti jedrskemu orožju Joseph Rotblat in njegova organizacija Pugwash
1994 |Izraelski premier Jicak Rabin, zunanji minister Šimon Peres in vodja PLO, kasnejši palestinski predsednik, Jaser Arafat
1993 |vodja afriškega narodnega kongresa Nelson Mandela in južnoafriški predsednik F. W. de Klerk ||
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.