Iran je spet zagrozil Zahodu, da tvega naftno krizo, če bodo Združeni narodi proti Iranu uvedli gospodarske sankcije zaradi iranskega jedrskega vprašanja. Kot je zagrozil iranski minister za nafto Davud Daneš Jafari, bodo v primeru sankcij "poleg Irana trpele tudi druge države, toda škodo bodo nosile predvsem one, saj bodo s tem sprožile naftno krizo".
Iranski minister je opozoril tudi, da se bo z uvedbo sankcij proti Iranu zaostrila tudi politika cen naftnih derivatov, ki se bodo začele dvigovati. Sicer ni neposredno dejal, da bi Iran lahko zmanjšal ali pa celo ustavil izvoz nafte, če bi prišlo do uvedbe sankcij ZN.
Sankcije Iranu grozijo zaradi spornega jedrskega programa, ki naj bi bil namenjen razvoju jedrskega orožja. Iran sicer trdi, da je njegov jedrski program namenjen miroljubni izrabi jedrske energije, a mednarodna skupnost ni prepričana. O morebitni napotitvi vprašanja v Varnostni svet ZN, ki bi nato lahko uvedel sankcije proti Iranu, bo 2. februarja vnovič razpravljal Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
Medtem pa glavni iranski jedrski pogajalec Ali Laridžani meni, da si Iran še ni "zaprl poti h kompromisu". Laridžani načeloma verjame, da je nekatera zapletena mednarodna vprašanja najbolje reševati s pogovori. Laridžani je prepričan, da nihče ne more zahtevati, da Iran ne bi izvajal jedrskih raziskav. Pogovori bi se po njegovem mnenju morali osredotočiti na nadaljevanje jedrskega programa v državi in učinkovit nadzor IAEA.
ZDA in EU: Iran je tisti, ki mora razpršiti zaskrbljenost sveta
Za ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice in visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano je Iran tisti, ki mora razpršiti naraščajočo zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede narave jedrskega programa. Kot je dejala Riceova, je Iran tisti, ki mora pokazati, da ga niso le besede, temveč misli resno. Iran je tisti, ki je zapustil pogajanja in je ponovno začel z jedrskimi aktivnostmi. Solana pa je napovedal, da bodo ameriški in evropski diplomati pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA intenzivno lobirali za podporo.
Nemčija: VS morda del diplomatske rešitve iranskega vprašanja
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je prepričan, da bi lahko bil prenos vprašanja iranskega jedrskega programa pred Varnostni svet ZN del diplomatske rešitve iranskega vprašanja in ne pomeni opustitve diplomatskih poskusov rešitve spora. Z nadaljevanjem pogajanj z Iranom pa bi po njegovih besedah tvegali svojo kredibilnost. "Iskanje nadaljnjih rešitev, kot je vključevanje Sveta guvernerjev IAEA, ne pomeni, da ne iščemo več diplomatskih rešitev. Sedaj jih iščemo z drugega zornega kota in po možnosti s podporo VS ZN," je dejal Steinmeier, ki se trenutno sicer nahaja na obisku v Egiptu.
Rusija za večjo previdnost, Francija za trši pristop
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval k bolj previdnemu pristopu v reševanju vprašanja glede spornega iranskega jedrskega programa. Kot je dejal, se morajo države, ki sodelujejo pri reševanju tega vprašanja, posvetiti predvsem temu, da ne bo prišlo do širjenja jedrskega orožja. "Najpomembnejše je, da se ne posvečamo samo vidikom, ki kličejo po senzacijah, kot je na primer, ali bo vprašanje prišlo pred Varnostni svet Združenih narodov," je dejal Lavrov po srečanju s francoskim kolegom Philippeom Douste-Balzyjem. "Najpomembnejše je, da se posvetimo glavni nalogi, to je, da naredimo vse, da preprečimo kršitve režima o neširjenju jedrskega orožja," je še dodal.
Douste-Blazy se je na drugi strani zavzel za bolj "trd" pristop. Mednarodna prizadevanja morajo odraziti "trdnost, enotnost in hitrost", nujna seja Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo pa bo po mnenju francoskega zunanjega ministra utrla pot dodatnim ukrepom. "Nujno je Irancem pokazati, da se morajo odpovedati nevarnim jedrskim aktivnostim," je dodal.
