Nadure, delovni vikendi: kako praznike preživljajo tisti v prvih bojnih linijah?

"Na srečo sem nekako uspela postaviti čustveno bariero, poskušam odreagirati čim bolj racionalno, seveda vedno ne gre," razlaga vodja iposvetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Miha Kos je zdravstveni tehnik v očesni kliniki, premeščen na DTS, trenutno dogajanje v bolnišnicah opisuj kot: "Poskusiš odklopiti stvari. Ni vedno lahko, nekateri se nismo, oziroma se niso prej soočali s smrtjo pacientov." "Težko je to odmisliti in iti domov s prazno glavo," pa razlaga srednja medicinska sestra v negovalni enoti SB Jesenice Slađana Todorović.

Nadure, podhranjen kader, delovni vikendi, stres in izmučenost. A ko se za njimi zaprejo službena vrata, skuša vsak po svoje odmisliti resno situacijo ter se posvetiti družini in prazničnemu času. "Jaz sem mnenja, da je treba postopoma dozirati, da mora biti z vsakim tednom nekaj več okrašeno, tako da delamo v tej smeri," pravi Logarjeva in dodaja: "En del stanovanja je že okrašen, en del še bo, voščilnice so narejene, prvi piškoti so tudi pečeni. To je bilo, ko se je pojavila omikron različica in je bilo treba malo preusmeriti pozornost in zmanjšat stopnjo stresa."

"Smo v procesu tega – kolikor dovoli dojenček krasit. Smo 'talci' najmlajšega člana gospodinjstva. Ampak definitivno načrtujemo, bova okrasila tudi midva za tiste proste vikende," pa dodaja David Zupančič, specializant infektologije. "Smrekico se trudimo postaviti, vsaj to. Malo z otroki, če mi seveda, dopušča čas. Da vsaj tisti čas, ko smo doma z družino, uskladimo in se malo podružimo," dodaja Todorovićeva.

Okrašene tudi bolnišnice

In če nam je v zadnjih slabih dveh letih korona vzela marsikaj, se zdravstveni delavci trudijo, da težo njihovega delovnega mesta olajša čarobnost praznikov. "Malo smo okrasili, že zaradi samih pacientov, da imajo vsaj malo tistega prazničnega vzdušja. Zdaj smo dali malo več poudarka na pozitivne stvari, da se boljše počutijo pacienti in mi," pravi Todorovićeva. 

"Ko si enkrat toliko praznikov v službi, ti tudi ta služba postane prijetno okolje. V smislu, da si znaš na božič, novo leto privoščiti sladkarije, se podružiti s sodelavci, ko imaš odmor. Na tak način si tudi en drugemu potem pomagamo," pojasnjuje Zupančič. 

S svojim odgovornim ravnanjem bi lahko pomagal tudi vsak izmed nas, je še prepričan Zupančič: "Vsi si želimo, da bi se vrnili v tisti prejšnji svet, je pa tukaj nujno, da damo situaciji spoštovanje. Se zavedati, da je zelo nevarno, se zavedati, da moramo biti še malo potrpežljivi, če ne se zgodi to kar zdaj vidimo – 50 ljudi v hali na ventilatorju, to so hudo bolni ljudje."

In kakšne so želje za prihajajoče leto?

Za konec sem jih povprašala po njihovih letošnjih željah. In te so prav takšne kot naše: "Želim si, da sem z družino, da sem več z družino, čeprav to trenutno ni izvedljivo. Ampak mislim, da je ta želja tista, ki prevlada," razlaga Todorovićeva. Zupančič pa svoje želje opiše kot: "Želim, da bi naslednje leto ob tem času lahko šel na ene par božičnih sejmov, pri nas, v Avstriji, mogoče še kje čez mejo. In da bi lahko šel brez slabe vesti, brez mask, da bi se počutil varno pri tem in morda imel malo več prosto." "Zdravja in pa da se situacija res umiri, da lahko normalno zaživimo vsi skupaj. Mi, ki delamo in ostali," pa so želje Kosa.