Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, ki počiva zaradi pljučnice, bo v četrtek nadaljevala svojo predvolilno kampanjo. Po prekinitvi ji pomagajo drugi demokrati na čelu s predsednikom ZDA Barackom Obamo, ki si je v torek v Philadelphii močno privoščil njenega republikanskega nasprotnika Donalda Trumpa in medije.
Obama je v Philadelphii zbral okrog sebe mlade in manjšine, torej iste ljudi, ki jih je leta 2008 zbral zato, da porazi Clintonovo v boju za demokratsko predsedniško nominacijo. Tokrat jim je zabičal, naj zanemarijo hrup resničnostnega šova, ki ga zganja Donald Trump, in se zavedo, da je zadeva resna, ter gredo 8. novembra volit Clintonovo, kot bi volili njega.
Obama je publiko zaprosil, naj bo prizanesljiva, ker bo malce udrihal, in dejal, da ni nobene resne primerjave med kandidatoma. Clintonova naj bi bila nepošteno izpostavljena dvojnim standardom, a gre naprej, se bori in skrbi za Američane, čeprav ti tega vedno ne znajo ceniti. Medijsko pokrivanje te najbolj nenavadne kampanje doslej je po Obamovih besedah površno, Trumpu pa nenehno preveč dovoli brez kakšnega resnega izziva.
Na eni strani imaš kandidatko, ki je objavila za desetletja svojih davčnih napovedi, na drugi strani pa kandidata, ki v desetletjih noče objaviti ničesar. Trump hvali Putina kot trdnega voditelja zato, ker napada manjše države, zapira nasprotnike, nadzira medije in poganja ekonomijo v recesijo. To je za Trumpa vzor. Zanj je Amerika prizorišče zločina in upa, da bo prestrašil dovolj ljudi za zmago na volitvah, je med drugim dejal Obama.
Vodja demokratov v senatu Harry Reid iz Nevade je medije opozoril, naj ne pretiravajo z zdravjem Clintonove in malce pogledajo tudi 70-letnega republikanskega kandidata, ki ni vitek in se nenehno hvali, kako ima rad hitro prehrano. Trump svojih zdravstvenih informacij noče objaviti, čeprav to zahteva od Clintonove. Šefica njegove kampanje Kellyanne Conway je na ameriški televiziji MSNBC podobno zahtevala več informacij o Clintonovi, na vprašanje, če bo Trump storil enako, pa se je sklicevala na pravico do zasebnosti.
Medtem pa je newyorški pravosodni minister Eric Schneiderman, ki podpira demokratko Hillary Clinton, povedal, da vodi preiskavo dobrodelne fundacije Donalda Trumpa zaradi številnih poročil o kršitvah. Schneiderman republikanskega predsedniškega kandidata že toži zaradi tako imenovane univerze.
Schneiderman je preiskavo sprožil predvsem zaradi poročil časopisa Washington Post in ameriške tiskovne agencije AP. Trump menda vse od leta 2008 svoji dobrodelni fundaciji ni namenil niti dolarja, ampak je iz nje med drugim vzel 20.000 dolarjev, da si kupi lastni portret.
Fundacija je nakazala 25.000 dolarjev za kampanjo pravosodne ministrice Floride Pam Bondi leta 2013. To je bilo v času, ko se je odločala, ali se bo pridružila Schneidermanu v tožbi proti Trumpu zaradi njegovega nepremičninskega tečaja, ki ga je imenoval Trumpova univerza.
Bondi se potem ni odločila za tožbo, Trump pa je plačal 2500 dolarjev kazni, ker je denar iz fundacije porabil za politične namene. Trump in Bondi odločno zanikata, da bi bila njena odločitev proti tožbi povezana s politično donacijo.
Vendar je Trump na primer januarja v Iowi dejal, da je vedno plačeval politikom zato, da mu potem "poljubljajo rit" in storijo zanj vse, kar potrebuje, ko jih pokliče. Zaradi plačila Bondi kongresni demokrati zahtevajo uradno preiskavo pravosodnega ministrstva ZDA.
Republikanci pa Schneidermana napadajo, da podpira Clintonovo in opozarjajo, da naj raje preišče Clintonovo fundacijo.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.