Rusija se je sprva na hitre politične spremembe v Ukrajini odzvala jezno - premier Dmitrij Medvedjev je odgovorne obtožil "oboroženega upora" - zunanji minister Sergej Lavrov pa je nato danes zatrdil, da Ukrajina ne bi smela biti primorana v izbiro med Rusijo in Zahodom.
"Potrdili smo svoje načelno stališče nevmešavanja v ukrajinske notranje zadeve," je še dejal v Moskvi in dodal, da si želijo, da bi bila Ukrajina del "evropske družine, v vseh pomenih besede".
Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, je v Kijevu poskusila pomiriti napetosti. EU Kijevu nudi le podporo, ne želi pa se vmešavati, je zatrdila. "Tu smo, da bi pomagali," je zagotovila Ashtonova. Ukrajina po njenih besedah potrebuje stabilnost, pravo in red. "Močne vezi med Ukrajino in Rusijo se ne smejo skrhati," je še izpostavila.
Ashtonova se je v Kijevu srečala s predstavniki novega ukrajinskega vodstva, pa tudi z nekdanjo premierko Julijo Timošenko. Pred oltar, postavljen za ubite protivladne protestnike, je položila tudi rože.
Ukrajinsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je življenje v spopadih minulega tedna med protestniki in policijo izgubilo 82 oseb, ranjenih je bilo 724 ljudi. V bolnišnicah so sprejeli 489 oseb.
Opozicija za smrti krivi odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča. Parlament je danes z veliko večino izglasoval za resolucijo, ki poziva Mednarodno kazensko sodišče (ICC), naj zaradi zločinov nad protestniki sodi Janukoviču in nekaterim drugim nekdanjim visokim funkcionarjem. Kje se Janukovič nahaja, še vedno ni znano.
Nasilje je v Ukrajini izbruhnilo na vrhuncu več mesecev protestov, ki jih je sprožila Janukovičeva odločitev, da odstopi od podpisa pridružitvenega sporazuma z EU v zameno za tesnejše vezi z Rusijo. Sledil je plaz političnih sprememb, ki so med drugim vodile v odločitev parlamenta, da odstavi Janukoviča in za maj razpiše predčasne predsedniške volitve.
Rusija tem sicer še vedno nasprotuje in opozarja, da bi to pomenilo kršitev prejšnji teden sklenjenega dogovora med Janukovičem in opozicijo. Ta je po prevzemu oblasti s strani opozicije in odstavitvi predsednika v veliki meri izgubil pomen, a je Lavrov vztrajal, da bi ga morali spoštovati.
Kljub temu se je v Ukrajini pred volitvami že začela registracija kandidatov; potekala bo do 30. marca. Eden od vodij opozicije Vitalij Kličko je danes napovedal kandidaturo. Poleg njega je zaenkrat kandidaturo potrdil le še proruski guverner regije Harkov na vzhodu države.
Nove vlade Ukrajina medtem še vedno nima, čeprav naj bi jo glede na napovedi dobila že danes. Njeno oblikovanje so prestavili na četrtek. Uradnih kandidatov za premiera ni, kot morebitna kandidata pa omenjajo nekdanjega predsednika parlamenta in opozicijskega voditelja Arsenija Jacenjuka ter podjetnika in nekdanjega zunanjega in gospodarskega ministra Pjotra Porošenka.
Novo vlado v vsakem primeru čaka teko delo z izjemno slabo gospodarsko situacijo v državi. Ukrajina po navedbah začasnih oblasti potrebuje najmanj 35 milijard dolarjev (25,5 milijarde evrov) pomoči.
Ashtonova je finančno pomoč unije skoraj bankrotirani Ukrajini vezala na določene pogoje, med katerimi so oblikovanje prehodne vlade ter načrt razvoja gospodarstva, usklajen z mednarodnimi organizacijami.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je v Strasbourgu podprl pripravo donatorske konference v pomoč Ukrajini, ob tem pa ponovil stališče EU, da je Ukrajino pripravljena finančno podpreti ob boku Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ko bo vzpostavljena polnokrvna vlada, ki se bo zavezala k izvedbi reform.
Kot je danes posvaril začasni predsednik Oleksandr Turčinov, državi poleg tega grozi tudi grožnja separatizma, katerega znaki naj bi se kazali v več delih države. Več rusko govorečih regij na vzhodu Ukrajine namreč vztrajno nasprotuje menjavi oblasti v Kijevu.
Načrt: poslali bomo ostrostrelce, vojake in policiste ter kruto zatrli proteste
Ukrajinski novinarji medtem pregledujejo dokumente, ki so jih našli v Janukovičevi rezidenci. Prve informacije o njihovi vsebini so že prišle v javnost. Najbolj odmeva dokument, v katerem je zapisan načrt obračuna s protestniki na Trgu neodvisnosti oziroma Majdanu. Načrt je opisan kot "strategija za nevtraliziranje ekstremnih aktivnosti udeležencev protestnih aktivnosti". Ostrostrelci bi obkolili protestnike in začeli streljati, na Majdan bi zapeljala vojaška vozila, prišlo pa bi tudi okoli 22.000 policistov. Akciji poimenovani Bumerang in Val bi bili del t. i. protiteroristične operacije, ki jo je ukrajinska državna varnostna služba (SBU) napovedala prejšnji teden.
Našli so tudi dokument, ki ga je novi vodja vojske podpisal Jurij Ilin podpisal le dan po tem, ko ga je Janukovič imenoval na čelo oboroženih sil. Pred skoraj tednom dni je Janukovič namreč odstavil Volodimirja Zamano, ta pa je pojasnil, da je brez položaja ostal, ker ni želel ukrepati proti ljudstvu. Ilin je podpisal dokument, v katerem je trem vojaškim enotam, ki so delovale na jugu in jugovzhodu Ukrajine, ukazal, naj pridejo v Kijev. V dokumentu je zapisano, da bodo vojaki v Kijevu vzpostavili kontrolne točke in pregledovali ljudi. Če nekdo ne bi imel osebnih dokumentov, bi ga lahko priprli. Vojaki bi prav tako omejili promet in imeli pravico vstopiti v zasebne domove, če bi sumili, da se tam skrivajo teroristi. V dokumentu piše še, da bodo vojaki nadaljnja navodila dobili, ko bodo prišli v Kijev.
Ti načrti so se Janukoviču podrli in v petek zvečer je zbežal iz Kijeva. Parlament mu je nato odvzel pooblastila, nove oblasti pa so izdale nalog za njegovo aretacijo.
KOMENTARJI (734)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.