Na južni obali v kraju Mijas je odjeknila eksplozija avtomobila bomba, kasneje pa je počilo tudi v mestu Santander. Tako je v Španiji v dveh dneh eksplodiralo že pet podtaknjenih eksplozivnih sredstev.
Potem ko so Aznarja nekateri kolegi čakali skoraj celo uro, saj si je ogledal nogometno tekmo med Španijo in Južno Korejo, je po koncu rednega dela tekme vendarle začel zasedanje. Današnje zasedanje je pričel predsednik konvencije o prihodnosti EU Valery Giscard d'Estaing s poročilom o poteku priprav na novo, daljnosežno reformo povezave.
Voditelji EU na kosilu s kolegi iz kandidatk
Voditelji Evropske unije so se ob koncu vrha na delovnem kosilu sestali s kolegi iz držav kandidatk, med njimi tudi s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom. Osrednja tema pogovora bo seveda širitev in načrti za končanje pristopnih pogajanj do konca leta. V tem roku naj bi pogajanja končalo do deset kandidatk, s katerimi naj bi EU predvidoma marca 2003 podpisala pristopne pogodbe, nove članice pa naj bi že sodelovale na volitvah v Evropski parlament junija 2004.
Pogajanja in širitev EU v roku
Evropska unija je odločena končati pristopna pogajanja z državami kandidatkami - Ciprom, Malto, Madžarsko, Poljsko, Slovaško, Litvo, Latvijo, Estonijo, Češko in Slovenijo - do konca letošnjega leta, če se bo sedanji napredek v pogajanjih in reformah nadaljeval z nezmanjšanim zagonom. Pristopno pogodbo bo EU s kandidatkami podpisala spomladi leta 2003, nove članice pa bodo že sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Ob tem so tudi napovedali, da bodo dogovore o finančnih in drugih vprašanjih, ki jih v skupnih izhodiščih za pogajanja o zadnjem paketu poglavij unija še ni sprejela, sklenile najkasneje zgodaj novembra.
Zaveza glede roka - težavno je predvsem sklepanje dogovora o neposrednih plačilih v kmetijstvu - je nujna, da bo vrh EU prihodnjo jesen, predvidoma novembra, lahko odločil, s katerimi kandidatkami naj se končajo pogajanja do konca leta 2002. Na vrhu so posebno spodbudo namenili še Bolgariji in Romuniji, na decembrskem vrhu v Koebenhavnu pa bodo sprejeli tudi nov časovni načrt in prenovljeno predpristopno strategijo za države, ki pogajanj dotlej ne bodo končale. Voditelji so se zavzeli še za vstop enotnega Cipra v unijo, Turčiji pa obljubili, da bodo ob ustreznem razvoju dogodkov in na podlagi poročila komisije do konca leta sprejeli odločitev o naslednji fazi njene kandidature.
Brez napredka pri skupni obrambni politiki
Na vrhu pa jim ni uspelo doseči napredka pri iskanju dogovora članic o avtomatičnem dostopu petnajsterice do zmogljivosti zveze NATO, ki je nujen pogoj za dokončno oblikovanje evropske obrambe oziroma vzpostavitev sil za hitro posredovanje v regionalnih krizah. Sprejem dogovora blokira Grčija, ker zanjo niso sprejemljiva splošna zagotovila, pod katerimi je na sporazum po več kot dveletni blokadi pristala Turčija, in sicer, da skupne sile v turškem interesnem območju okrog Cipra in v Egejskem morju ne bodo posredovale. Prizadevanja v tej smeri se bodo nadaljevala, saj je dogovor nujen, če naj petnajsterica prevzame svojo prvo vojaško mirovno operacijo v Makedoniji.
So pa sprejeli posebno izjavo o boju proti terorizmu, v kateri so poudarili trdno odločenost nadaljevati z ukrepi na tem področju. V zvezi z Bližnjim vzhodom so se voditelji zavzeli za čimprejšen sklic mednarodne konference, pozdravili pa so umiranje napetosti v odnosih med Indijo in Pakistanom.
Spremembe v delovanju ministrskega sveta EU že v drugi polovici leta
Voditelji so tudi dorekli reformo ministrskega sveta, ki ne zahteva spremembe pogodbe o EU. V okviru priprav na širitev bo petnajsterica spremembe začela izvajati že v drugi polovici letošnjega leta, ko bo predsedovanje uniji prevzela Danska. Med potrjenimi reformami je preoblikovanje sveta za splošne zadeve, ki se bo po novem imenoval svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sestajal pa se bo v dveh ločenih delih, na različne dni in z lastnim dnevnim redom. Na zasedanja obeh delov sveta naj bi države članice pošiljale ministre po lastni izbiri. V prvem delu bo svet pristojen za pripravo in izvedbo odločitev z vrhunskih zasedanj, institucionalne in administrativne zadeve ter horizontalna vprašanja, v drugem delu pa za vse zunanje akcije, kot so zunanja, varnostna in obrambna politika, zunanja trgovina, razvojno sodelovanje in človekoljubna pomoč.
Na splošno pa so voditelji petnajsterice potrdili tudi znižanje števila svetov s 16 na devet, in sicer so to: svet za splošne zadeve in zunanja vprašanja, svet za gospodarske in finančne zadeve, svet za pravosodje in notranje zadeve, svet za zaposlovanje in socialne politiko, svet za transport, telekomunikacije in energetiko, svet za kmetijstvo in ribištvo, svet za okolje ter svet za izobraževanje, mladino in kulturo. Njihovo delo bo začrtaval večletni strateški program, ki naj bi bil prvič na vrhunski ravni potrjen decembra 2003. Na tej podlagi bo vsako leto sprejet letni program.
Do sprememb bo prišlo tudi v pripravi vrhunskih zasedanj. Voditelji naj bi se na vrhu, t. i. Evropskem svetu, sestajali praviloma štirikrat letno, dvakrat na pol leta, v izjemnih primerih pa tudi na izrednem srečanju. Načeloma bodo zasedanja enodnevna, na predvečer pa se bodo voditelji vlad in držav ter predsednik Evropske komisije sestali na delovni večerji. Vrh se bo začel s pogovorom s predsednikom Evropskega parlamenta, končal pa s sprejemom sklepov, ki bodo zelo kratki in konkretni. Dnevni red vrha bo pripravljen mesec dni pred vrhom, dokončno pa dorečen na predvečer srečanja. Srečanja s predstavniki tretjih držav ali organizacij ob robu vrha bodo potekala le v izjemnih primerih. V aktualni sistem predsedovanja na podlagi polletne rotacije pa vrh ni bistveno posegel.
EU v boju proti nezakonitemu priseljevanju
Na vrhu so postavili tudi temelje skupni imigracijski in azilni politiki ter v tem okviru v ospredje postavili boj proti nezakonitemu priseljevanju in tihotapljenju ljudi. Proti problemu, ki v zadnjem času zelo skrbi državljane unije in ki so ga za pridobivanje podpore močno izkoristile skrajnodesničarske stranke, se bo petnajsterica borila z več konkretnimi ukrepi ter prek sodelovanja s tretjimi, večinoma manj razvitimi državami, ki so glavni vir nezakonitih prebežnikov v Evropo.
Sodelovanje bo vgradila v svojo zunanjo politiko in v odnosih z njimi, ki temeljijo na sporazumu o sodelovanju ali o pridružitvi, za obvezo pa je EU postavila prizadevanja za obvladovanje migracijskih tokov ter sklenitev sporazuma o vračanju. Če posamezna tretja država na sodelovanje v boju proti nezakonitim imigracijam ne bo pristala, si unija pridržuje pravico do ukrepanja. V okviru konkretnih ukrepov pa bo petnajsterica do konca leta preučila seznam tretjih držav, katerih državljani za EU potrebujejo vize, uvedla skupni sistem za zbiranje podatkov o vizah, pripravila programe repatriacije ter sprejela zakonske podlage za boj proti tihotapljenju ljudi. "Teh problemov se ne da rešiti z brušenjem meča, sploh ne z lesenim mečem," je dejal francoski predsednik Chirac.
Voditelji so se na vrhu odločili tudi za postopno uvejanje usklajenega upravljanja zunanjih meja, in sicer predvsem prek tesnejšega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi oblastmi članic. Ideja o skupnih policijskih enotah pa podpore na vrhu ni dobila. Skladno z odločitvijo na vrhu bo EU pospešila še pripravo zakonskih podlag za skupno imigracijsko in azilno politiko, kot so minimalni standardi za podelitev statusa begunca in skupni standardi za azilne postopke. Evropska komisija pa mora do jeseni pripraviti poročilo o finančnih virih, ki so na voljo za repatriacijo beguncev in zavrnjenih prosilcev za azil, upravljanje zunanjih meja in projekte sodelovanja s tretjimi državami.
Protesti ob vrhu
Nekaj ur po koncu vrha so se v Sevilli začeli protesti. Organizator dogodka, združenje protiglobalizacijskih skupin Socialni forum upa, da se bo zbralo približno 100.000 ljudi iz več evropskih držav, ki bodo pod sloganom "Nihče ni nezakonit" protestirali proti "Evropi velikega kapitala" in za "pravice priseljencev brez dokumentov". Protestni shod nasprotnikov globalizacije se je začel pred osrednjo železniško postajo v Sevilli in naj bi vrh dosegel v bližini mosta Barqueta, pod katerim teče reka Guadalquivir. Dogodek spremljajo okrepljene policijske enote.
Več deset protestnikov, predvsem mladih Francozov in Italijanov, je že popoldne za "nedoločen čas" vdrlo v mestno cerkev El Salvador v trenutku, ko je tam potekala poročna slovesnost, in se zaprlo v notranje dvorišče.
Približno sto njihovih tovarišev pa se je zbralo pred cerkvijo in razpostrlo transparent v francoskem jeziku, s katerim so zahtevali "prost pretok oseb". Množico so ob tem pozorno spremljale policijske enote. Kot so v pogovoru z novinarji pojasnili, je cilj demonstracij izraziti solidarnost s približno 450 priseljenci, ki so že od 10. junija v poslopju univerze Pablo Olavide. Priseljenci so v petek in danes celo gladovno stavkali zaradi dovoljenj za bivanje. "Delo je, a ker nimam vize me nočejo najeti," je dejal drugi.
Gladovna stavka poteka le dva dni, z zasedbo pa bodo nadaljevali dokler bo potrebno. Večina udeležencev protesta je prišla v Španijo iz bližnjih severnoafriških držav. Priseljenci tožijo, da v zadnjem času španski delodajalci raje zaposlijo delavce iz držav srednje in vzhodne Evrope, državni organi pa jim prej zagotavljajo ppotrebna dovoljenja.
"Absurd. Te države nimajo možnosti, da bi ljudem preprečile odhod. Odhajajo, ker doma ne morejo preživeti. Kar potrebujejo revne države, je razvojna pomoč," je o ukrepih za preprečitev emigracije dejal drugi. Oblast v Madridu je odločena, da protestnikom ne ugodi.
Španska policija pa je skupini kakih 500 portugalskih državljanov preprečila vstop v državo. Portugalci – po večini gre za člane Stranke levega bloka - so se želeli pridružiti protestom ob v Sevilli. V skupini, ki se je nameravala udeležiti protestov v Sevilli, je bil tudi portugalski poslanec, vodja skrajne levice Francisco Louca. Ta je povedal, da jih je španska policija napadla z gumijevkami, preden jih je odgnala in jim v kraju Vila Verde de Ficalho preprečila prečkanje meje. Kljub zagotovljeni pravici do svobode gibanja in obljubi španskega veleposlanika v Lizboni, jih španske mejne oblasti niso želele spustiti v državo.
