Na volitvah v Venezueli slavila opozicija, konec dolgoletne vladavine socialistov

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Venezueli je večino sedežev v parlamentu osvojila konservativna opozicija, s čimer se končuje dolgoletna vladavina socialistov pod vodstvom predsednika Nicolasa Madura.

Volilna komisija je nekaj ur po zaprtju volišč sporočila, da je opozicijsko zavezništvo Omizje za demokratično enotnost osvojilo najmanj 99 od 167 sedežev v parlamentu. Socialisti so jih dobili 46, rezultati za preostalih 22 sedežev pa še niso znani, poročajo tuje tiskovne agencije.

Maduro je takoj priznal poraz in sporočil, da njegova stranka priznava rezultate. "Prišli smo s svojo moralo in etiko, da priznamo te neugodne rezultate, jih sprejmemo in naši Venezueli sporočimo, da sta zmagali ustava in demokracija," je v televizijskem nagovoru poudaril 53-letni predsednik in dodal, da so izgubili bitko, "a boj za izgradnjo nove družbe se šele začenja". Zatrdil je, da bodo vztrajali pri svojem socialističnem programu.

Gre sicer za hud udarec njemu, stranki in "socialistični revoluciji 21. stoletja", ki jo je začel Madurov predhodnik, dolgoletni venezuelski predsednik Hugo Chavez, ocenjuje francoska tiskovna agencija AFP.

Kljub porazu bo imela Madurova socialistična stranka še vedno velik vpliv, saj ima oblast v številnih občinah in mestih.

Dejstvo, da je Maduro tako hitro priznal zanj neugodne rezultate, je pomembno. Pred volitvami je namreč vztrajal, da se bo obdržal na oblasti "ne glede na vse", zaradi česar je obstajala bojazen, da utegnejo Venezuelo zajeti krvavi protesti, kakršni so izbruhnili lani, ko je bilo ubitih 43 ljudi.

Zmaga opozicije pomeni političen premik v tej z nafto bogati južnoameriški državi po 16 letih socialistične vladavine.

"Izidi so takšni, kot smo upali. Venezuela je zmagala. To je nepovratno," je na Twitterju zapisal opozicijski vodja in nekdanji predsedniški kandidat Henrique Capriles.

Mogherinijeva: Venezuelci glasovali za spremembe

Izidi parlamentarnih volitev kažejo, da so Venezuelci glasovali za spremembe, je danes poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Ob tem je vse strani pozvala, naj sodelujejo med seboj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je še izpostavila v sporočilu za javnost, so izidi volitev tudi "jasen poziv vsem političnim akterjem in institucijam v Venezueli, naj sodelujejo v političnih prizadevanjih za skupno soočanje s prihodnjimi izzivi v dobro države in vseh državljanov".

Mogherinijeva je tudi opozorila, da so volitve le del procesa, ki se mora nadaljevati v enakem duhu demokratične odgovornosti in preglednosti.

Venzuela v globoki gospodarski krizi

Venezuela je v globoki gospodarski krizi in primanjkuje ji osnovnih dobrin, kot je hrana. To je deloma posledica padajočih cen nafte na svetovnih trgih.

Karizmatični Chavez je oblast prevzel leta 1999 in je v državi uvedel daljnosežne socialne in gospodarske reforme, za katere je plačeval z denarjem od prodaje črnega zlata. Med drugim je zagnal obsežna programa opismenjevanja in "renacionalizacije" industrije. Po smrti leta 2013 je Chaveza nasledil Maduro, ki pa se že ves čas spopada z gospodarskimi težavami.

Privrženci socialistov se bojijo, da utegne nova konservativna večina v parlamentu ukiniti plačevanje za socialne programe, uvedene v minulih letih, piše AFP.

Politični analitiki se sprašujejo, ali nedeljska zmaga konservativcev odraža širši premik Južne Amerike v desno, potem ko je bila levica po dolgih letih poražena tudi na novembrskih predsedniških volitvah v Argentini. Očiten zasuk tega dela sveta v levo se je sicer začel prav z izvolitvijo Chaveza pred 16 leti.