Na voliščih več uradnikov kot volivcev

Volitve v Mjanmaru so minile po pričakovanjih. Zaznamoval jih je predvsem bojkot številnih prebivalcev, ki se zrežiranega glasovanja niso udeležili. Kot poročajo redki novinarji, ki jim je uspelo dogajanje spremljati neodvisno in od blizu, je število uradnikov na prenekaterem volišču presegalo število volivcev. Državna televizija je medtem poročala, da so volivci "svobodni in veseli" oddajali glasove.

Oblasti še niso sporočile, kdaj naj bi bili znani rezultati. Štetje glasov bi lahko trajalo tudi več dni. Izid volitev, ki so bile organizirane prvič po dvajsetih letih in so jih nekateri optimistično označili kot zgodovinske, sicer ne bo zamajal vladavine vojaške hunte, ki si je zagotovila nemoteno vladavino tudi vnaprej.

Sprejela je namreč volilno zakonodajo in sklop pravil, ki so opoziciji in neodvisnim kandidatom v precejšnji meri zvezale roke, predvsem pa so onemogočile kandidaturo priljubljeni vodji opozicijske stranke Narodna liga za demokracijo (NLD) Aung San Suu Kyi, ki je na volitvah leta 1990 prepričljivo slavila. Stranka bi sicer lahko kandidirala, a le če bi San Suu Kyi, ki je večino zadnjih dveh desetletij preživela v hišnem priporu, izločili iz svojih vrst.

Številni voditelji so se kritično odzvali na mjanmarsko zrežirano demokracijo. "Predolgo časa je bila prebivalcem Burme zanikana pravica, da bi samoodločali o svoji svobodi,” je dejal ameriški predsednik Barack Obama, ki je ob tem še izrazil prepričanje, da bodo volitve vse prej kot svobodne in pravične.

Britanski zunanji minister William Hague je medtem dejal: "Nepravične volitve ne predstavljajo napredka. Za prebivalce Burme to pomeni nadaljevanje vladavine brutalnega režima, za katerega so značilni plenjenje državnih virov in obsežne zlorabe človekovih pravic, vključno s samovoljnimi pripori ljudi, nepojasnjenimi izginotji, posilstvi in mučenjem.“

Vse vendarle ni tako črno. Če nič drugega, so volitve prinesle to, da ljudje razmišljajo in govorijo o politiki toliko, kot niso že zelo zelo dolgo, pravijo poznavalci.

Nasilje

Volitve je sicer zaznamovalo tudi nasilje. Na meji s Tajsko so se vneli spopadi med etničnimi manjšinami in vladnimi silami. Vsaj deset ljudi je bilo ranjenih, okrog deset tisoč pa jih je v paniki pobegnilo na Tajsko.

Etnične manjšine predstavljajo okrog 40 odstotkov prebivalstva v državi. Pred volitvami so njihovi predstavniki svarili pred nemiri, saj je vlada več milijonov ljudi, večinoma prav etničnih manjšin, izločila iz glasovanja z argumentom, da živijo na območjih, kjer je prenevarno organizirati glasovanje. Predstavniki manjšin trdijo, da hoče režim na račun kršenja njihovih pravic centralizirati oblast in utrditi svoj položaj.