Vodje policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije pa so podpisali izjavo o skupnem načinu profiliranja, registracije in organiziranega prevoza beguncev in migrantov od makedonsko-grške meje do ciljnih držav Avstrije ali Nemčije. Dnevne kvote beguncev bodo odvisne od odločitev Dunaja in Berlina. Kot je izpostavil načelnik hrvaške policije Vlado Dominić, bodo dogovor začeli izvajati takoj. Po obravnavi migrantov na podlagi intervjuja oz. t. i. profilaciji ter po njihovi registraciji na makedonsko-grški meji bodo do organiziranega prevoza proti Avstriji in Nemčiji upravičeni le tisti, ki prihajajo iz območij, na katerih poteka vojna.
'... da bi v Slovenijo prišli tisti, ki so dejansko potrebni mednarodne zaščite'
Generalni direktor slovenske policije Marjan Fank je po srečanju pojasnil, da bodo v Dobovi potekali še bolj zaostreni pogoji profiliranja in nadzora za vstop beguncev v Slovenijo, kot so bili doslej. "Države, ki so na tej poti pred nami, razen Grčije, niso vključene v schengenski informacijski sistem, tako da bomo zagotovo vsakega migranta profilirali, preverili resničnost podatkov po vseh evidencah in vse ostalo, da bi v Slovenijo prišli tisti, ki so dejansko potrebni mednarodne zaščite," je izjavil Fank. Potrdil je, da Slovenija pripravlja dodatnih osem policistov, ki bodo verjetno prihodnji teden pomagali kolegom pri profilaciji na makedonsko-grški meji.
Kot z dogodka poroča novinarka 24UR Irena Joveva, bodo migrante registrirali že na grško-makedonski meji, nato bo vsaka država na balkanski poti garantirala, da se tej skupini migrantov ne bo nihče več dodatno priključil.
Do srečanja prihaja dan preden bo Avstrija na svoji južni meji s Slovenijo poostrila ukrepe in sprejemala le še do 80 prošenj za azil dnevno. Obenem bo preko meje dnevno spuščala do 3200 oseb, ki bodo izrazile namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav. Na napoved se je sicer že odzvala Slovenija, ki se je odločila, da bo začela krepiti nadzor na schengenski meji. Tako bo policija zavračala migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in niso zaprosili za azil.
Kaj bo torej storila oz. kaj je že storila Slovenija?
Pri patruljiranju na zeleni meji se je v sodelovanje s slovensko policijo danes vključilo tudi okoli sto pripadnikov Slovenske vojske (SV), pri čemer pa nimajo pooblastil za izvajanje policijskih nalog, so sporočili iz SV. Kot so pojasnili, so vojaki podobne naloge že opravljali, a v manjšem številu; tokratna odločitev pa sledi ukrepom vlade.
Vojaki so se v varovanje zelene meje vključili na območju policijskih uprav Koper, Novo mesto, Celje in Maribor. Kot je pojasnil predstavnik Slovenske vojske za odnose z javnostmi Simon Korez, so se na teren odpravili v organiziranih mešanih patruljah, sestavljenih iz dveh vojakov in policista.
Tovrstne naloge so vojaki po njegovih navedbah opravljali tudi doslej, in sicer po potrebi in v manjšem številu, danes pa so prvič na terenu v tolikšnem številu. Naloge opravljajo na podlagi prošnje oziroma zahteve Generalne policijske uprave v povezavi z ukrepi slovenske vlade, ki sledijo tudi avstrijskim ukrepom za obvladovanje migrantskega toka, je še dodal Korez.
Kot so še pojasnili v sporočilu za javnost, Slovenska vojska v reševanju migrantske situacije sodeluje od sredine septembra lani. Upravi RS za zaščito in reševanje, ministrstvu za notranje zadeve ter nevladnim organizacijam nudi logistično pomoč in pomoč pri delu v nastanitvenih centrih, sodeluje pri širšem varovanju državne meje ter ureja tehnične ovire. Skupaj je v naloge, povezane z migranti danes vključenih okrog 250 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, so še navedli.
Kmalu tudi s pooblastili za opozarjanje in obvladovanje množic
Bodo pa pripadniki Slovenske vojske v prihodnjih dneh predvidoma dobili tudi dodatna pooblastila. Vlada je namreč po sredini seji v DZ že poslala predlog za začetek izvajanja 37. a člena zakona o obrambi, ki vojski omogoča dodelitev izjemnih pooblastil. Na podlagi omenjenega člena, ki je bil v zakon vnesen oktobra lani, lahko namreč DZ - če to zahtevajo varnostne razmere - na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Matični odbor DZ naj bi predlog obravnaval v petek, DZ pa bo o njem predvidoma odločal v začetku prihodnjega tedna.
Bruselj v pismu Avstriji: Kvote za begunce v nasprotju z mednarodnim pravom
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je danes v pismu avstrijski notranji ministrici Johanni Mikl-Leitner opozoril, da so načrtovane avstrijske dnevne in letne kvote za begunce v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom. Komisar v pismu izpostavlja dva problematična vidika ukrepov, ki jih namerava Avstrija uvesti v petek.
Najbolj problematične so predvidene dnevne in letne kvote, ki so po navedbah komisije očitno v nasprotju z obveznostmi Avstrije v okviru evropskega in mednarodnega pravnega reda.
Drugi problem, ki ga izpostavlja komisar, pa je omogočanje tranzita skozi Avstrijo v Nemčijo. Želja po tranzitu skozi članico z namenom prošnje za azil v drugi članici ni sprejemljiv razlog za dovoljenje za vstop, piše v pismu.
Avstrija kljub kritikam Bruslja vztraja pri napovedanih ukrepih
Avstrijski kancler Werner Faymann je danes zavrnil kritike EU zaradi odločitve o zaostrovanju nadzora na meji. Glede opozorila Bruslja, da so avstrijske kvote za begunce v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom, je dejal: "Na pravna vprašanja bodo morali odgovoriti pravniki, politično pa pravim, da ostajamo pri tem."
Tudi avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je kljub kritikam iz Bruslja danes vztrajala pri sredini odločitvi. Kot je dejala na Dunaju, bo Avstrija v petek uvedla dnevne kvote za sprejem beguncev, kot je bilo načrtovano.
Za Faymanna je nezaslišano, da Avstrija sprejema prosilce za azil za vso Evropo. Kancler je opozoril, da morajo po dublinski uredbi odgovornost za to prevzeti države EU na zunanji meji Unije.
Avstrija je lani sprejela 90.000 beguncev, letos naj bi jih vsaj še enkrat toliko, je še opozoril kancler in poudaril, da porazdelitev beguncev v smislu, da Avstrija sprejme vse, ni sprejemljiva in je politično neodgovorna. "To bomo dali tudi politično jasno vedeti," je bil jasen Faymann in dodal, da Avstriji nihče ne more očitati, da ni solidarna.
Na vprašanje novinarjev v Bruslju glede odziva evropskih kolegov na avstrijsko odločitev je Faymann dejal, da od nobenega ni slišal nič negativnega. Vsi so načeloma za evropsko rešitev, ki je tudi za Avstrijo absolutno prednostna, a se zavedajo, da bo težko, je pojasnil. "Ni slabe volje, je pa situacija v Evropi napeta," je še orisal položaj in dodal, da smo od rešitve zelo oddaljeni.
Cerar: Evropska rešitev na zunanji meji se še vedno odmika
Ob začetku vrha najbolj odmevajo bruseljske kritike avstrijskih načrtov za uvedbo kvot za begunce. Slovenski premier odločitve komisije ni želel komentirati. Znova je izpostavil dejstvo, da je Avstrija v veliki stiski zaradi beguncev oziroma migrantov, ki jo Slovenija lahko razume. "Ali so ukrepe dobro premislili, je pa stvar presoje," je dodal.
Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da je pripravljena tudi sama izvesti ustrezne ukrepe, še posebej zato, ker je schengenska država in mora biti tista, ki ustrezno upošteva schengensko zakonodajo.
O pričakovanjih od današnje razprave je dejal, da so pričakovanja udeležencev zelo raznovrstna. "Nihče ne pričakuje dokončnih rešitev, za zdaj se še vedno odmika tisto, kar si vsi želimo, torej neka skupna evropska rešitev na zunanjih mejah," je ocenil.
Premier pričakuje zelo živahno razpravo o migracijah, soočenje več idej, med katerimi je tudi njegova pobuda o krepitvi nadzora na grško-makedonski meji, ki jo je predstavil tudi sinoči na večerji vodstva EU z vrhom Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije.
"Naj poudarim to, da vidim v različnih pristopih neko komplementarnost, povezanost," je še poudaril. Vse pristope je tako po njegovih besedah treba upoštevati kot nekaj, kar se dopolnjuje, ne izključuje, tudi slovensko idejo.
Slovenska pobuda je samo en del rešitve, ki mora biti zelo široka in domišljena, kajti ne gre samo za balkansko in srednjeevropsko pot, gre tudi za druge begunske poti in za celotno Evropo, je še izpostavil.
Ena osrednjih tem danes bo, kako izboljšati izvajanje že doseženih dogovorov, tudi načrta za premestitev beguncev znotraj unije. Od predvidenih 160.000 so jih doslej iz Grčije in Italije premestili le okoli 500.
Na vprašanje, kdaj bodo prišli v Slovenijo prvi premeščeni begunci in koliko, je premier odgovoril, da je Slovenija pripravljena sprejeti določeno število beguncev, vendar za zdaj le v zelo majhnem številu. "Govorim lahko o dvomestnem številu," je dejal.
Dokler beleži Slovenija toliko migrantov v tranzitu, namreč po njegovih besedah ni sprejemljivo, da bi se dodatno obremenjevala še s premeščenimi begunci, je pa ena tistih držav, ki s pripravljenostjo na premestitev izkazuje solidarnost do drugih članic.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je pred tednom dni napovedal, da bo vlada še ta mesec sprejela sklep o sprejemu prve skupine oseb v okviru evropskega načrta za premestitev in da naj bi v prvem koraku šlo za premestitev 20 oseb. Kdaj bodo prvi premeščeni begunci prišli v Slovenijo, je po Cerarjevih besedah odvisno od tega, kdaj bodo sprejete določene evropske odločitve. "Ni odvisno samo od Slovenije. Čakamo, kdaj bodo dozorele razmere, da se o tem dokončno dogovorimo," je dejal.
V več krajih nasprotovanje migrantskim centrom, a odločitve o lokacijah še ni
Na ministrstvu za notranje zadeve zatrjujejo, da skupaj z ostalimi ministrstvi še preučujejo več možnosti za vzpostavitev namestitvenih centrov za migrante. Več zaenkrat ne razkrivajo. Za objekt nekdanjega trgovskega centra Baumax v občini Šenčur in objekt v Kidričevem so ponovili le, da sta možni lokaciji, a končna odločitev še ni bila sprejeta. V zadnjih dneh so namreč zaokrožile še nekatere neuradne informacije o lokacijah migrantskih centrov. V občini Lenart je bila tako za danes popoldne že sklicana izredna seja občinskega sveta na temo morebitnega namestitvenega centra v opuščenem hotelu Črni les.
Namestitvenima centroma za migrante nasprotujejo tudi domačini v Kidričevem in Šenčurju. Na facebooku se vzpostavila pobuda Gorenjska je proti migrantskemu centru, ki za soboto pred nekdanjo stavbo Baumaxa napoveduje shod proti centru.
Oglasili so se tudi v sosednji občini Kranj, kjer prav tako ocenjujejo, da Kranj in bližnja okolica nista primerna za nameščanje migrantov. V sredo so o tem z županom Boštjanom Trilarjem govorili predstavniki svetniških skupin. Ocenili so, da lokacija ni primerna iz varnostnih in razvojnih razlogov.
Izpostavili so nevarnost težav v prometu na izjemno obremenjeni regionalni cesti iz smeri Šenčurja proti Kranju, neprimernost zaradi bližine avtoceste in mednarodnega letališča in potencialne nevarnosti, ki nastanejo zaradi zadrževanja večje skupine ljudi na majhnem prostoru.
Glede protestnega shoda pred nekdanjim Baumaxom pa so zapisali, da ni napovedan in organiziran, pa tudi vlada ta trenutek še ni sprejela nobene odločitve, zato taka oblika protesta pri funkcionarjih Mestne občine Kranj ne more imeti podpore.
Na notranjem ministrstvu zagotavljajo, da pred sprejetjem odločitev vedno poteka posvetovanje s predstavniki oz. vodstvi lokalni skupnosti. Državni sekretar Boštjan Šefic pa je ta teden znova pojasnil, da želijo z novimi prostori zgolj nadomestiti objekte, ki jih morajo po izteku pogodb vrniti.
Potrdil je, da se bo nadaljevala projektna naloga glede centra v Kidričevem in da so si inšpektorji že ogledali objekt v Šenčurju. Kot je poudaril, bo šlo tudi v tem primeru za centre, v katerih bodo migranti nameščeni med 12 in 24 ur.
Na ministrstvu tudi pravijo, da ne držijo informacije, da bi bil Center za tujce v Postojni že prenapolnjen. "Center za tujce ima večjo kapaciteto, kot je trenutno v njem migrantov," so pojasnili.
Sicer pa so navedli, da je od 17. septembra lani do vključno 17. februarja letos prošnje za priznanje mednarodne zaščite podalo 265 oseb, od tega 80 državljanov Afganistana, 42 državljanov Irana, 36 državljanov Iraka, 26 državljanov Pakistana, 22 državljanov Sirije, 16 državljanov Kosova, devet državljanov Maroka, osem državljanov Alžirije, po štirje državljani Nigerije in Srbije, po trije državljani Albanije in Tunizije, po dva državljana Gruzije, Kube in Turčije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Egipta, Kameruna, Nigra in ena oseba brez državljanstva.
KOMENTARJI (748)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.