Na večerji o predsedniku in zunanjemu ministru EU

Izredni vrh EU, na katerem naj bi voditelji držav in vlad članic odločili o tem, kdo bosta nova predsednik in zunanji minister unije, bo 19. novembra v Bruslju, je sporočilo švedsko predsedstvo. Neformalni vrh bo potekal v obliki delovne večerje.

Trije novi položaji v EU

Predsednik Evropskega sveta, v okviru katerega se srečujejo šefi držav in vlad članic EU, je sedaj voditelj tiste države, ki za šest mesecev predseduje EU. Z Lizbonsko pogodbo EU prvič dobi stalnega predsednika Evropskega sveta, ki tudi postane ena od sedmih institucij EU. Stalni predsednik je izvoljen za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata.

Visoki predstavnik EU za zunanje in varnostne zadeve bo vodil novo evropsko zunanjo službo in stalno predsedoval zasedanjem ministrov za zunanje zadeve, hkrati pa bo podpredsednik Evropske komisije, s čimer se združita položaja sedanjega visokega predstavnika Javierja Solane in komisarke za zunanje zadeve Benite Ferrero-Waldner.

Po drugi strani pa visoki predstavnik ne bo več hkrati tudi generalni sekretar Sveta EU, kot je bil sedaj Solana. Tako bodo voditelji prihodnji četrtek predvidoma imenovali tudi novega generalnega sekretarja. Po neuradnih informacijah je kandidat za to mesto sedanji Solanov namestnik Pierre de Boissieu, ki naj bi najverjetneje tudi zasedel ta položaj.

Pogajanja bodo težka

Pogajanja za predsednika in zunanjega ministra so težka in najverjetneje odločitev ne bo mogoče doseči s soglasjem, kar bi bila sicer dobra popotnica obema novima vodilnima in na sploh za enotnost unije, temveč bodo voditelji odločali s kvalificirano večino, kot tudi predvideva Lizbonska pogodba.

Kandidati za predsednika

Neformalni pogovori o tem so potekali že v Berlinu ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu. Voditeljem je bil razdeljen seznam imen, ki se pojavljajo kot kandidati za oba položaja. Za favorita za predsednika Evropskega sveta velja belgijski premier Herman Van Rompuy, med kandidati za zunanjega ministra pa ni tako jasnega favorita.

Med kandidati za predsednika se še vedno omenja tudi nekdanji predsednik britanske vlade Tony Blair, katerega kandidatura je bila tudi prva uradno naznanjena, a vse manj možnosti je za njegovo imenovanje. Prav tako naj bi bil resno v igri še luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Na seznamu, ki je krožil v Berlinu, so bili med kandidati za predsednika še nizozemski premier Jan Peter Balkenende, nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga, nekdanja finska predsednica Tarja Halonen in francoski premier Francois Fillon.

Med kandidati za predsednika, ki pa zelo verjetno ne bodo izbrani, so se v zadnjih dneh omenjali tudi švedski premier Fredrik Reinfeldt, nekdanji avstrijski kancler Alfred Gusenbauer, nekdanji irski premierji John Bruton, Bertie Ahern in Mary Robinson, nekdanji španski premier Felipe Gonzalez, estonski predsednik Toomas Hendrik, nekdanji finski premier Paavo Lipponen, nekdanji finski predsednik in nobelovec za mir Martti Ahtisaari, nekdanji belgijski premier Guy Verhofstadt ter generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije Pascal Lamy.

Kandidati za zunanjega ministra

Po nekaterih navedbah za favorita za zunanjega ministra velja britanski zunanji minister David Miliband, ki pa sam zanika, da je kandidat za to mesto, in poudarja, da se želi osredotočiti na kariero doma. Poleg njega se omenja še Italijan Massimo d'Alema. Ob prihajata iz vrst socialistov, ki naj bi tudi zasedli ta položaj.

Nasprotno velja za švedskega zunanjega ministra Carla Bildta in evropskega komisarja za širitev, Finca Ollija Rehna, ki se prav tako potegujeta za ta položaj, a prihajata iz desnosredinskih strank. Poleg tega je malo verjetno, da bi predstavnik nordijske države dobil kakšen visoki položaj, potem ko je šef zveze Nato postal Danec Anders Fogh Rasmussen.

Iz napačne politične sredine je tudi nekdanja avstrijska ministrica Ursula Plassnik, ki pa ima v primerjavi s prej omenjenimi eno veliko prednost – je ženska. Oboje ima sicer sedanja komisarka za trgovino, Britanka Catherine Ashton, ki bi lahko resno stopila v igro, če Miliband iz nje jasno izstopi.