Koliko stane človek?

Če beseda nanese na sužnje, večina najprej pomisli na plantaže bombaža na jugu ZDA sredi 19. stoletja. Ampak ali gre res le za daljno preteklost? Na žalost ne. Tudi danes namreč obstaja veliko oblik suženjstva.

''Na svetu je 27 milijonov ljudi, ki ne morejo prosto oditi, ki so pod popolnim nadzorom drugih oseb in ki delajo za kriminalce,'' je povedal predsednik ameriške organizacije Osvobodimo sužnje Kevin Bales. Organizacija se zavzema za konec suženjstva v 21. stoletju, vendar realnost dela proti njim.

Zaradi naraščanja števila rojstev v državah tretjega sveta je na svetu vedno več ljudi, s tem pa tudi vedno več potencialnih sužnjev. Gre za ljudi, ki morajo, če želijo preživeti, sprejeti vsako ponujeno delo in nemalokrat padejo v roke tihotapcem in trgovcem z ljudmi. To je tudi eden od razlogov, da je prodajna cena ljudem padla. Leta 1850 je en suženj, ki je delal na plantažah bombaža na jugu Amerike, stal današnjih 40.000 ameriških dolarjev. Danes zdrav in mlad moški v povprečju stane okoli 90 ameriških dolarjev. Sužnja lahko danes tako odvržete kot plastične kozarce. ''Najprej se ga kupi, izkoristi, izmuči in nato odvrže, saj ne stanejo veliko,'' dodaja Bales.

Tako ravnanje daje ljudem občutek, da nič ne veljajo. Sestra Lea Ackermann je to velikokrat občutila med svojim dolgoletnim delom v Afriki. Tam vodi krščansko zvezo Solwodi – pomoč za ženske v nesreči, osvobajanje sužnjev pa je njihov prvi korak. ''Ko ljudje več generacij živijo v pomanjkanju, potrebujejo veliko časa, da se vrnejo v normalno življenje. Takrat odkrijejo svoje sposobnosti in začnejo spet verjeti vase,'' pravi sestra Ackermann. Brez samozavesti in vere v svoje sposobnosti postanejo ljudje lahek plen. Žrtvam velikokrat manjka zavest o tem, da jih zlorabljajo, saj nikoli niso poznali nič drugega.

Danes ima suženjstvo veliko obrazov: trgovina s človeškimi organi, otroško delo in prisila v prostitucijo je le nekaj izmed njih. Zaradi tega boj proti suženjstvu ni enostaven. Ne le ena akcija, potrebno je nenehno delo na več različnih področjih.

Po ocenah ameriške organizacije je v Nemčiji od 30.000 do 40.000 sužnjev. ''Gre za zelo velik zločin in zame je šokantno, da politika glede trgovine z ljudmi ne naredi ničesar,'' pravi Bales.

V kakšnih razmerah delajo osebe v domovih na Zahodu? Kdaj se začne suženjstvo? V reševanje tega problema se mora vključiti politika, potrebna je skupna akcija, zahteva Klara Butting, teologinja, ki poziva k večji previdnosti. ''Enostavno moramo dobiti moč opazovanja. Kdo pravzaprav ureja in vodi dom moje sosede? Mogoče je vse normalno. Mogoče pa vseeno obstaja nekdo, ki pri moji sosedi, na primer poljska delavka, živi v nemogočih razmerah,'' opozarja Buttingova. Bales se z njo strinja: ''V ZDA se vsak tretji suženj reši iz svojega položaja samo zato, ker so sosedje opazili, da nekaj ni v redu.''

27 milijonov sužnjev: to je zelo velika številka – vendar pa delež sužnjev na celotno prebivalstvo še nikoli ni bil nižji. Njegov pomen za svetovno gospodarstvo je prav tako na najnižjem nivoju v zgodovini. Je morda zdaj pravi čas za akcijo? ''Suženjstvo se nahaja pred svojim uničenjem. Zdaj mu moramo zadati samo močan udarec, da bi ga za vedno izkoreninili,'' verjame Bales.