Do kdaj bomo zaradi skrbi za najranljivejše paralizirali celo generacijo otrok?

Upokojena učiteljica osnovnošolskih otrok nižje stopnje in stanovalka centra starejših Notranje Gorice Bogdana Močnik težko razume, kako je mogoče, da otroci tako dolgo ostajajo doma. "Rabijo gibanje, šport, socializacije ni nobene. Zelo narobe je, da so toliko časa zaprti," pravi.

Zaprti ostajajo predvsem zaradi zaščite starejših. A dejstvo je, da se večina domov za starejše že odpira, saj so z drugim odmerkom že pred 14 dnevi cepili vse, ki so si to želeli, pove vodja zdravstvene nege in oskrbe v DEOS Notranje Gorice Sara Kelnarič: "Stanovalci se lahko med sabo počasi združujejo. Tisti, ki so zdravi in cepljeni ali pa so preboleli covid, lahko pridejo tudi na recepcijo na kavico."

Stanovalci hodijo enkrat na teden v trgovino, sprehajajo se tudi v okolici centra. V kratkem bodo sprostili obiske, možen pa bo tudi odhod starejših na obiske domov. V domu pa že zdaj izvajajo vrsto aktivnosti. "Telovadba, muzikoterapija, delovne terapije, gospodinjske urice, pogovorne urice ... Veliko je projektov, v katere se vključujemo," našteje Kelnaričeva, Močnikova pa pri tem izpostavi: "Otroci pa zaprti. Ne predstavljam si, kaj bo z njimi, ko bodo odrasli."

Medtem ko Kelnaričeva vrača nasmeh na obraze starejših, mora doma tolažiti devetletnega sina, ki se na igriščih ne sme igrati, ki se ne sme družiti z vrstniki in ki še vedno ne sme stran od računalnika. "Z možem se ves čas izmenjujeva v službah, dopoldne-popoldne. Veliko časa je tudi sam pred ekranom," pove. In četudi se zelo trudita, da bi bil veliko časa na svežem zraku, opažata, da je pomanjkanje socializacije velik problem.

Med nami se ustvarja velika vrzel, česar si nismo želeli, poudarja Močnikova: "Morali bi se dati večji poudarek tudi na otroke - kaj oni vse rabijo v tej svoji dobi odraščanja in učenja."

Povezanost je osnovna življenjska potreba, vse od začetka zaprtja šol opozarja športni pedagog ter oče dveh najstnic, ujetih doma, Milan Hosta. "To ni potreba, ki se ji lahko odrečeš. Brez tega se otrok oziroma človek sploh ne more zdravo razvijati," pove.

Odločevalci pa še naprej v skladu z začrtanimi smernicami. "Vsi starostniki še niso cepljeni. Tudi tisti nad 80 let ne. Ampak tudi precepljenost sama še ne pomeni popolne zaščite, ker vemo, da cepivo ni 100-odstotno," odgovarja direktor NIJZ Milan Krek. 

Bomo torej čakali na 100-odstotno varnost? Medtem pa naši otroci vsak dan bolj pešajo, se že ponavlja Hosta: "Sedijo doma pred računalniki in na ta način degenerirajo. Ni čudno, da frustracijska raven pada, depresija narašča, enostavno ni več tiste želje v njih, tiste živahnosti. Ker smo ubil življenje v njih samih."