Razpravo so kmalu po začetku zaprli za javnost. Kot priča tožilstva je namreč nastopila prva oseba, za katero velja najstrožja zaščita identitete.
Tožilstvo ima v skupni obtožnici proti Miloševiću za zločine v BiH in na Hrvaškem do 16. maja 2003 čas za predstavitev dokazov, v tem času pa bo lahko tožilstvo pred sodišče poklicalo 177 od 275 predlaganih prič - 106 za zločine v BiH in 71 za Hrvaško.
Milošević: "Srebrenico so Srbom podtaknili"
Milošević je v svojem nastopu poudaril, da so krvavi pokol v Srebrenici julija leta 1995 izvedli tuji plačanci, bil pa naj bi plod dogovora med bosanskimi Muslimani in francosko tajno službo. Srbi po njegovih trditvah niso imeli s pokolom ničesar opraviti. Milošević se je pri tem skliceval na domnevno srečanje 1. julija 1995 v okolici Srebrenice, ki naj bi se ga poleg predstavnikov vlade iz Sarajeva udeležil tudi francoski general Bernard Janvier, tedaj poveljnik modrih čelad v BiH.
Na srečanju naj bi se dogovorili, da bodo plačanci izvedli pokol Muslimanov in ga pripisali srbskim enotam. S tem naj bi upravičili poseg zveze Nato.
"Vprašajte Chiraca o Srebrenici," je poudaril Milošević. Dodal je še, da ni vedel za pokol v tej muslimanski enklavi, dokler se ni zgodil, prav tako pa o njem ni nič vedel niti politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić. Milošević je še ponovil obtožbe, da je politika tedanjega ameriškega predsednika Bill Clintona privedla islamske fundamentaliste v BiH.
Milošević je v govoru prav tako dokazoval odgovornost hrvaških oblasti za pregon srbskega prebivalstva z domov na Hrvaškem v začetku 90. let. Pri tem je v podkrepitev navajal protisrbske izjave tedanjih hrvaških politikov.
Mesić v Haagu v ponedeljek
Razprava se je po zaprisegi prve priče nato nadaljevala za zaprtimi vrati. Tako je zahtevala tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff, ki je pristojna za hrvaški del postopka. Tožilstvo ima v skupni obtožnici proti Miloševiću za zločine v BiH in na Hrvaškem do 16. maja 2003 čas za predstavitev dokazov, v tem času pa bo lahko tožilstvo pred sodišče poklicalo 177 od 275 predlaganih prič - 106 za zločine v BiH in 71 za Hrvaško. Že na samem začetku sojenja bo kot ključna priča nastopil hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je danes napovedal tožilec Geoffrey Nice, bo Mesić v Haag prispel v ponedeljek, pričal pa bo v torek in sredo, morda pa tudi še v četrtek.
Mesić bo po lastnih napovedih govoril o času, ko je bil član in predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Haaško tožilstvo sicer pričakuje, da bo glavnino dokazov za zločine na Hrvaškem predstavilo do konca leta, nato pa bo dokazovalo zločine v BiH. Zatem pa bo dokaze predstavil še Milošević. Potek sojenja bi lahko bil nekoliko upočasnjen, saj so zdravniki zaradi Miloševićevih težav z visokim krvnim pritiskom predlagali počasnejši tempo.
V obtožnici za vojno na Hrvaškem (1991-1995) je Milošević za obdobje od avgusta 1991 do junija 1992 obtožen vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, kršenja vojnega prava in Ženevske konvencije zaradi odgovornosti za načrtovanje, ukaz ali pomoč pri umorih več sto hrvaških in drugih nesrbskih civilistov, za pregon 170.000 nesrbskih prebivalcev Hrvaške, zaprtje na tisoče ljudi v taborišča v okviru izvajanja etničnega čiščenja z območja skoraj tretjine ozemlja Hrvaške (SAO zahodna Slavonija in SAO Krajina) ter za obstreljevanje Dubrovnika. Med drugim je obtožen tudi za umore in pregon približno 20.000 ljudi iz Vukovarja.
Obtožnica
V obtožnici za vojno v BiH (1992-1995) pa haaško sodišče Miloševića na podlagi osebne odgovornosti in odgovornosti kot najvišjega državnega predstavnika obtožuje genocida in udeležbe pri genocidu, zločinov proti človečnosti (vključno s pregoni, iztrebljanjem, umori, zapiranjem, mučenjem in deportacijami) in vojnih zločinov (napadi na civiliste, protipravno uničevanje, ropanje in okrutno ravnanje) proti bosanskim Hrvatom in Muslimanom med vojno v BiH, pa tudi grobih kršitev Ženevske konvencije.
V obtožnici za vojno v BiH je navedeno, da je Milošević kot predsednik predsedstva nekdanje SFRJ in srbski predsednik v obdobju med letoma 1987 in 1995 sodeloval v projektu, katerega namen je bila odstranitev velikega dela nesrbskega prebivalstva z območij pod nadzorom bosanskih Srbov. To je tudi prva od obtožnic proti Miloševiću, ki vključuje obtožbe o genocidu. Za genocid je med drugim obtožen v Bijeljini, Bosanskem Novem, Brčkem, Doboju, Foči, Sarajevu (Ilijaš in Novi Grad), pa tudi v Srebrenici, kjer je bilo leta 1995 v pokolu ubitih več kot 7000 Muslimanov.
