'Na pravi poti'

Romunija in Bolgarija sta v zadnjih mesecih dosegli tolikšen napredek, da sta v EU sposobni vstopiti 1. januarja 2007, je konec septembra sporočila Evropska komisija, a hkrati napovedala uporabo varnostnih klavzul iz pristopne pogodbe, če državi ne bosta sledili smernicam EU. Obe državi sta "od maja dosegli napredek v pripravah na članstvo v EU ter dokazali sposobnost za prevzem načel in pravnega reda EU s 1. januarjem 2007", je potrdila komisija v poročilu o pripravljenosti obeh držav na vstop v unijo.

Veliko dela za Romunijo in Bolgarijo

Čeprav sta "dosegli visoko stopnjo usklajenosti" z merili EU, pa je komisija napovedala uvedbo posebnih sankcij, predvidenih v pristopnih pogodbi Romunije in Bolgarije z EU, če ne bosta sprožili takojšnjih popravnih ukrepov na nekaterih področjih. Mehanizem spremljanja in nadzorovanja vstopa in članstva obeh držav v EU bo tako najstrožji doslej, kar pa ne pomeni, da bosta Romunija in Bolgarija drugorazredni članici, saj so bili podobni ukrepi uvedeni že pri prejšnjih širitvah, je ob predstavitvi poročila zatrdil predsednik komisije Jose Manuel Barroso.

Najtrši oreh za Sofijo in Bukarešto ostaja boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, ki je bil tarča najhujših očitkov komisije v predhodnih poročilih - pred septembrskim je bilo zadnje objavljeno maja letos. Druga ključna področja, na katerih komisija od obeh držav zahteva dodatne ukrepe, so nadzor nad strukturnimi skladi ter zagotavljanje uresničevanja upravnih reform, socialna politika, javno zdravstvo, zavarovalništvo, sistem obveščanja o boleznih živali in finančni management.

Rupel za nadaljevanje pogajanj s Srbijo

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je po navedbah diplomatskih virov zavzel za preučitev možnosti za nadaljevanje pogajanj Evropske unije o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Srbijo. Srbija nujno potrebuje pozitiven signal, saj je njena evropska perspektiva zelo pomembna za ohranjanje stabilnosti na Balkanu, tako bi bilo treba resno razmisliti o nadaljevanju pogajanj, če je to le mogoče, je opozoril. Za tak premislek se je zavzelo tudi več drugih držav.

Druga skupina držav pa je v razpravi o Srbiji izpostavila vprašanje kredibilnosti in zato menila, da se lahko pogajanja nadaljujejo šele, ko bo Srbija dokazala, da v celoti sodeluje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Hkrati je ta skupina menila, da je treba Srbijo spodbuditi z drugimi ukrepi, kot je poenostavitev vizumskih postopkov za srbske državljane.

Za spodbujanje političnih in gospodarskih reform v Srbiji se je v ponedeljek po srečanju trojke EU in Srbije zavzel tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn in poudaril, da bo v okviru teh prizadevanj dogovor o olajšanju vizumskih postopkov za Srbijo predvidoma sprejet 24. oktobra. Obenem je komisar poudaril, da se pogajanja za sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo ne morejo začeti, dokler pobegli general Ratko Mladič ne bo v Haagu. "Pomanjkanje napredka v pogajanjih je za nas vir frustracij, saj želimo, da bi Srbija v celoti izkoriščala svoje intelektualne in druge zmožnosti," je dejal.