Doseženi parametri za razrešitev glavnih vprašanj o jedrskem programu: 'To je velik dan!'

Po 12 letih pogovorov o iranskem jedrskem programu je sedaj očitno le prišlo do preboja. Šesterica velesil in Iran so se, kot so sporočili v švicarski Lozani, namreč uskladili glede "ključnih parametrov" in lahko se začne delo na končnem dogovoru, ki naj bi bil dosežen do julija.

Teheran se je zavezal, da bo sporno bogatenje urana in druge jedrske dejavnosti podvrgel širokemu sistemu omejitev in mednarodnih kontrol za prihodnjih 25 let. Zahod bo v zameno odpravil gospodarske, finančne in druge sankcije, ki jih je zaradi spornih jedrskih dejavnosti uvedel proti Iranu.

Da je prišlo do preboja, rok za katerega se je sicer iztekel v noči s torka na sredo, je na Twitterju prvo sporočilo nemško zunanje ministrstvo. Nemčija je namreč poleg petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN - ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije - članica t.i. šesterice.

Da so se vendarle našle rešitve za odprta vprašanja in se lahko začne pisanje besedila načelnega dogovora, je sporočil tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif. Podobno je skoraj istočasno tvitnil iranski predsednik Hasan Rohani in dodal, da se zdaj lahko začne delo na končnem dogovoru o iranskem jedrskem programu, rok za katerega se izteče 30. junija.

Tudi ameriški državni sekretar John Kerry je na Twitterju današnji dan že označil za "velik dan", saj po osmih dneh intenzivnih pogajanj v Lozani zdaj končno imamo "parametre za razrešitev glavnih vprašanj o jedrskem programu". "Kmalu nazaj k delu na končnem dogovoru," je še zapisal.

Kmalu po prvih informacijah sta pred novinarje skupaj stopila Zarif in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini ter potrdila to, kar je v javnost že pricurljalo po drugih kanalih - da so "ključni parametri" oziroma politična načela celovitega dogovora o iranskem jedrskem programu dogovorjena. Mogherinijeva je ocenila, da je bil narejen "odločilen korak" naprej, v prihodnjih tednih in mesecih pa jih čakajo pogajanj o podrobnostih. "Zavezali smo se, da bomo naša prizadevanja zaključili do 30. junija," je zatrdila. Dvojica je tudi predstavila nekaj več informacij o okvirnem dogovoru, ki ga bodo sedaj še dokončno razdelali. Iran se je zavezal, da bo za dve tretjini zmanjšal kapacitete za bogatenje urana in da bo naslednjih deset let dovolil mednarodne inšpekcije jedrskih objektov. Bolj ali manj ves obogaten uran bo Iran ali predelal ali poslal v tujino.

Tudi po izteku prvega desetletja bodo Iran omejitve še vedno zavezovale in bo pod nadzornim režimom mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) 25 let.

Po poročanju iranskih medijev naj bi Iran število centrifug za bogatenje urana zmanjšal s sedanjih 19.000 na 6000. Kakih tisoč od tega naj bi jih bilo sposobno bogatenja tudi do stopnje, potrebne za izdelavo jedrske bombe, a le v raziskovalne namene. Nahajale naj bi se v ključnem podzemnem jedrskem objektu Fordo.

Omejitve glede bogatenja urana, za katere so se dogovorili v Lozani, naj bi dejansko začele veljati s sprejetjem končnega dogovora do začetka julija.

ZDA in EU naj bi sankcije proti Iranu odpravile, potem ko bodo Združeni narodi oziroma IAEA potrdili, da je ta izpolnil svoj del dogovora. Vzporedno bo sankcije odpravil tudi Varnostni svet ZN. Končni dogovor z Iranom naj bi po besedah Mogherinijeve potrjeval VS ZN. Kot še izpostavljajo agencije, bo Zahod sankcije lahko nemudoma znova uvedel, če bo Iran kršil dogovor.

Zarif je danes med drugim izpostavil, da Iranu ne bo treba zapreti nobenega jedrskega objekta, da bodo odpravljene vse sankcije proti njemu in bo znova del globalnega tržišča z nafto in plinom.

Obama dogovor označil za dobrega, a priznal, da zgodba še ni končana

"To je dober dogovor, ki dosega naše ključne cilje," je dejal ameriški predsednik Barack Obama, a je dodal, da bo svet takoj videl, če bo Iran kršil dogovorjeno. Ameriški kongres, ki je glede Irana bolj na strani Izraela kot svoje vlade ne glede na stranko, ostaja še naprej skeptičen glede dogovora, ki ga bo moral enkrat v prihodnosti potrditi. Vendar je Obama kongresnike jasno opozoril: "Za propad mednarodne diplomacije bodo krive ZDA.".

Obama je dodal, da bo sam poklical izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je najglasnejši nasprotnik pogajanj z Iranom. Dopustil je tudi možnost, da bo Iran skušal nadaljevati z jedrskim programom na skrivaj, vendar dogovor po njegovih besedah temelji na sistemu verifikacije, ki bo to takoj zaznal.
Skeptikom je Obama tudi dal vedeti, da so imeli tri opcije. Ena je ta, ki jo sedaj uresničujejo, druga je bombardiranje iranskih jedrskih zmogljivosti, tretja pa je nadaljevanje sankcij. Po njegovem prepričanju drugi dve opciji Iranu omogočata, da napreduje z jedrskim programom, le prva pa je smiselna. "Če nam uspe in bo Iran izpolnil dogovorjeno, potem bomo na miren način rešili eno največjih groženj naši varnosti," je dejal.

Ameriško dogovarjanje s šiitskim Iranom je vneslo preplah tudi med sunitske zaveznike ZDA na Bližnjem vzhodu. Obama je zato sporočil, da je že govoril s savdskim kraljem in napovedal, da bo kmalu v Washington na konferenco povabil voditelje šestih sunitskih držav ob Perzijskem zalivu - Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Omana, Katarja, Bahrajna in Kuvajta.