Na podnebni konferenci vendarle dosegli dogovor o izpustih CO2, okoljevarstveniki ga že kritizirajo

Člani Združenih narodov so v perujski Limi vendarle dosegli dogovor, s katerim se bodo zoperstavili podnebnim spremembam.

Delegati so sprejeli format za zaveze posameznih držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Gre za ključni dogovor v okviru svetovnega pakta za boj s podnebnimi spremembami. Dorekli so tudi okvire za pogajanja, ki naj bi prihodnje leto v Parizu prinesla dokončen podnebni dogovor.

"Dokument je potrjen," je ob ploskanju in vzklikih utrujenih delegatov ob koncu maratonske 13-dnevne konference, na kateri je sodelovala tudi Slovenija, sporočil perujski minister za okolje Manuel Pulgar Vidal.

Dokument, ki postavlja temelje za doslej najcelovitejši dogovor o okolju, so poimenovali Klic iz Lime k podnebni akciji.

Udeleženci konference so dogovor dosegli le nekaj ur po tistem, ko so države zavrnile predhodno verzijo sklepnega besedila. Vidal je nato nekaj pred polnočjo po krajevnem času predstavil četrti osnutek dogovora. "To besedilo ni popolno, vendar vključuje stališča vseh strani," je dejal.

Kaj piše v dogovoru?

Sklepno besedilo na 37 straneh sicer opredeljuje zelo nedoločne kriterije za nacionalne podnebne zaveze, ki bodo služile kot podlaga za pariški podnebni sporazum, pri tem opozarja nemška tiskovna agencija dpa. Namesto tega vsebuje seznam različnih možnosti, ki naj bi jim pogajalci sledili v prizadevanjih doseči sporazum o zmanjšanju svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

V njem so med drugim zapisali, da nosijo države skupno, a različno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam. Države naj bi tako predložile zaveze glede zmanjšanja izpustov do marca 2015. A to velja zgolj za tiste, "ki so to pripravljene storiti", ostale države pa bi jim sledile v najkrajšem možnem času. Vsaki državi je sicer prepuščeno, da sama določi nacionalne zaveze.

Nadalje so v besedilu tudi omilili formulacije, ki se nanašajo na posamične zaveze držav. Namesto prehodnega "bi morale" je v dokumentu zapisano, da države "lahko" sporočijo informacije, kot je referenčno leto in metodologija za izračun izpustov ter časovni okvir uresničitve zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.

Zakaj zaplet?

Podnebna konferenca v Limi se je začela 1. decembra, končati pa bi se morala v petek, a so se pogajanja zavlekla, saj razvite države in države v razvoju niso mogle doseči dogovora o vprašanju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga zaznamuje več let trajajoč spor glede prevzemanja odgovornosti za izpuste.

Pogajanja so se zapletla, ker so države v razvoju vztrajale, naj se razviti zavežejo k finančni pomoči revnim pri prilagajanju na podnebne spremembe in odpravljanje posledic, kakor tudi, naj prevzamejo večje breme ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb.

Svet skuša sprejeti nov podnebni dogovor, ki bo nadomestil Kjotski protokol iz leta 1997, s katerim so razvite države sprejele zavezujoče cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.

Države v razvoju so bile izvzete, sedaj pa razviti vztrajajo, da se je položaj močno spremenil, saj države, kot sta Kitajska in Indija, ne moreta spadati med revne. Opozarjajo tudi, da ti državi spadata med največje onesnaževalce ozračja.

Države v razvoju se pravno obvezujočim zavezam izogibajo, za sodelovanje pa zahtevajo pomoč razvitih, ki so veliko daljše obdobje uničevali okolje.