Na območju evra se pripravlja reforma, Nemčija do prevzemanja skupnega finančnega tveganja še vedno skeptična

Evropska komisija je danes opredelila možnosti za tesnejše sodelovanje v območju evra do leta 2025. Med možnimi koraki po evropskih volitvah leta 2019 navaja stalnega predsednika evroskupine, evrsko ministrstvo in proračun, evropski denarni sklad, skupno evrsko obveznico ter enotno predstavljanje območja evra na globalnem odru.

Med konkretnimi koraki do evropskih volitev leta 2019 pa komisija izpostavlja dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov, vključno s strategijo za zmanjšanje slabih posojil in odločitvijo o evropski shemi za zavarovanje vlog.

Predlogi sicer niso nič novega, so pa nove okoliščine, v katerih so predstavljeni, na primer novi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se zavzema za evrsko ministrstvo, proračun in celo parlament, ter brexit, ki še potrjuje potrebo po uspešnosti evrskega projekta.

Pri tem prav tako niso nič novega različna stališča članic do delitve dolžniškega bremena, ki ga predvideva skupna evrska obveznica. Medtem ko je Nemčija do prevzemanja skupnega finančnega tveganja zadržana, so Macronova stališča blizu komisijinim predlogom.

Vodilna načela pri poglabljanju sodelovanja v evrskem območju sicer so, da mora ostati odprto za vse članice unije, da mora biti proces odločanja preglednejši in da je treba zagotoviti demokratično odgovornost.

V luči brexita je evro, ki je bil poleg schengna vseskozi najoprijemljivejša korist članstva v uniji, še večji simbol evropske enotnosti in stabilnosti kot prej. Poglabljanje evrskega projekta v Bruslju razumejo tudi kot pomembno orodje v boju proti evroskepticizmu in populizmu.

"Čas je, da končamo potovanje, ki smo ga začeli v Maastrichtu, k pravi gospodarski in denarni uniji, z močnimi institucijami in demokratično odgovornostjo," je ob predstavitvi dokumenta za premislek o prihodnosti evra poudaril komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Uvedba evra se pričakuje od vseh članic EU, razen Danske

Evro je valuta 340 milijonov Evropejcev v 19 članicah unije in druga najbolj uporabljana valuta na svetu. Prva med novimi članicami iz širitve leta 2004 ga je leta 2007 uvedla Slovenija. Prvi evrski kovanec je bil uporabljen pred 15 leti.

Po izstopu Velike Britanije iz unije bo Danska edina članica, od katere se ne pričakuje uvedbe skupne evropske valute. Od vseh preostalih se ta korak pričakuje, niso pa določeni nobeni roki zanj.

Komisija je omenjene možnosti opredelila v dokumentu za premislek, v katerem poziva k prispevkom v razpravi o prihodnosti gospodarske in denarne unije v sklopu širše razprave o prihodnosti Evrope.

To je tretji dokument o premisleku, po dokumentih o koristih globalizacije in socialne razsežnosti Evrope. Sledila naj bi še dva, o prihodnosti financ EU in o prihodnosti evropske obrambe.