'Svoboda političnim zapornikom': tisoči na pohodu do Barcelone

Katalonci so vstopili v tretji dan množičnih protestov, ki jih je sprožila obsodba devetih nekdanji katalonskih voditeljev boja za neodvisnost - te je sodišče obsodilo na večletne zaporne kazni zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev. 

Po noči nemirov in spopadov s policijo, v katerih je bilo ranjenih 125 ljudi, 51 pa je bilo aretiranih, so se z napisi "svoboda za politične zapornike" danes navsezgodaj zjutraj iz več mest na območju Katalonije začeli množični pohodi do Barcelone - tu naj bi v petek demonstracije dosegle višek na velikem shodu. 

Katalonski predsednik Quim Torra je v jutranjih urah sklical tudi nujni sestanek ministrov, predvsem zaradi opozoril, da bi zaradi nemirov med protesti, vlada v Madridu lahko uvedla neposredno oblast nad katalonsko regijo. Zatem pa se je pridružil enemu izmed številnih tridnevnih pohodov na Barcelono. 

Španska vlada medtem v Katalonijo pošilja večje število španske policije, da bi "zagotovila varnost", poroča Catalan News.  

Burna noč: protestniki skušali vdreti v poslopje vlade

V Barceloni in drugih katalonskih mestih se je v torek zbralo na tisoče ljudi, v več mestih so izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, ki so zažigali stvari. Poskušali so tudi vdreti v poslopje vlade v katalonski prestolnici.

Protestniki, med katerimi so bili številni deloma zamaskirani, so zažigali barikade in škatle ter policiste obmetavali z različnimi predmeti. Policisti v zaščitni opremi so poskušali z gumijevkami obdržati razmere pod nadzorom. V Barceloni je policija tudi s solzivcem posredovala proti množici, ki je skušala vdreti v vladno poslopje.

Sprva mirnih protestov se je samo v Barceloni udeležilo okrog 40.000 ljudi, iz Girone poročajo o 9000 protestnikih. Policija je do sedaj na protestih aretirala 51 ljudi, pri tem je bilo ranjenih 54 pripadnikov regionalne policije in 18 pripadnikov nacioalnih varnostnih sil, piše Guardian. Skupno je bilo ranjenih že 125 ljudi. 

"Manjšina poskuša vsiliti nasilje na ulice Katalonije," je v odzivu zapisala osrednja vlada. "Očitno je, da ne gre za miroljubno civilno gibanje, ampak je koordinirano s strani skupin, ki skušajo z nasiljem razdreti družbeno sobivanje v Kataloniji." 

Zaprti katalonski voditelji pozivajo k mirnim protestom 

Uradni Madrid je zatrdil, da se bodo nasilje na protestih odzvali na "odločen, sorazmeren in enoten" način, devet obsojenih katalonskih voditeljev pa je danes pozvalo k mirnim protestom. Pri tem so podprli "mobilizacijo in množične ter mirne proteste", a dodali: "Nobeno nasilje nas ne simbolizira." 

Protesti proti obsodbi katalonskih voditeljev boja za neodvisnost

Katalonski protestniki so tako v torek že drugi dan zapored zasedli ulice mest, da bi protestirali proti ponedeljkovi obsodbi devetih nekdanjih politikov zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije leta 2017. Sodišče jim je dosodilo od devet do 13 let zapora. Obsojeni so zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev.

Protesti so potekali že v ponedeljek, ko je bilo v spopadih med protestniki in policijo ranjenih več kot 70 ljudi. Najhuje je bilo na barcelonskem letališču, kjer so odpovedali prek sto letov.

Tiskovna predstavnica katalonske regionalne vlade Meritxell Budo je sporočila, da razumejo jezo protestnikov, medtem ko so španske oblasti v Madridu povedale, da preiskujejo, kdo stoji za organiziranjem zborovanj. 

Protestniki naj bi sicer uporabljali aplikacijo, poimenovano Tsunami Democratic, ki jih usmerja na kraje protestov v katalonskih mestih, piše BBC.

Cerar po obsodbi katalonskih voditeljev za dialog

 Zunanji minister Miro Cerar je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko znova komentiral dogajanje v Španiji po obsodbi katalonskih voditeljev na zaporne kazni.

Kot je dejal, v Sloveniji pričakujemo, da bodo vsi nadaljnji postopki po obsodbi katalonskih voditeljev skladni s pravom, pri čemer je spomnil, da imajo obsojenci na voljo pritožbene postopke v Španiji, nenazadnje pa tudi na mednarodnih instancah.

Izrazil je pričakovanje, da ob protestih v Kataloniji ne bo prihajalo do nasilja in da bodo "državni organi zadeve reševali na nenasilen način, kolikor je to možno". Pričakuje tudi, da se bo nadaljnji proces, povezan s pravico Kataloncev do samoodločbe, odvijal skozi dialog in po demokratičnih poti.

Poudaril je, da ravno tako kot Španija pričakuje, da se druge države ne bodo vmešavale v postopke in razsodbe njenih sodišč, to pričakujemo tudi mi od ostalih. "Tudi pri nas so sodbe in postopki, ki bi jih želel kdaj kdo komentirati iz tujine, vendar na to ne bomo pristali," je dejal.

Medtem je skupina nekdanjih politikov z Milanom Kučanom na čelu ustanovila odbor za podporo katalonskim političnim zapornikom. "Izrekanje svojega prepričanja je temeljna človekova pravica, ne more biti nihče kriminaliziran, nihče ne more biti zaradi tega zaprt," je za 24UR dejal Kučan. "Spregledujejo, zavestno, da je to političen problem, ki ga ni mogoče rešiti z represijo, ni ga mogoče rešiti z zapori, z obsodbami."