Na Norveškem potekajo tajna pogajanja med venezuelsko vlado in opozicijo

Predstavnik norveškega zunanjega ministrstva ni želel ne potrditi in ne zanikati navedb tujih medijev, da naj bi bila Norveška vpeta v mirovne pogovore sprtih venezuelskih strani.

Je pa vodja venezuelske opozicije in samooklicani začasni predsednik Juan Guaido danes na političnem zborovanju v Caracasu potrdil, da je poslal na Norveško svoje delegate, ker si Oslo prizadeva posredovati v venezuelski krizi. Zanikal pa je, da bi se predstavniki opozicije na Norveškem pogovarjali s predstavniki režima predsednika Nicolasa Madura.

Po poročanju norveških medijev naj bi na strani venezuelske vlade na pogovorih sodelovala minister za komunikacije Jorge Rodriguez in guverner province Miranda Hector Rodriguez. Opozicijo naj bi zastopali bivši poslanec Gerardo Blyde, bivši minister Fernando Martinez Mottola ter podpredsednik venezuelske narodne skupščine Stalin Gonzalez.

Ob tem je venezuelski predsednik Maduro v Caracasu izjavil, da je Jorge Rodriguez na "zelo pomembni misiji v tujini".

Pogovore na Norveškem je potrdil tudi venezuelski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Jorge Valero. Reuters poroča, da je potrdil, da potekajo pogovori med vlado ter demokratičnim delom opozicije. Hkrati je obsodil vmešavanje ZDA v krizo v Venezueli.

Poznavalci najnovejši razvoj dogodkov pospremili s previdnim optimizmom

Norveška strokovnjakinja za Južno Ameriko Benedicte Bull je dejala, da je zelo pozitivno, da se obe strani pogovarjata, a se je zelo pomembno vzdržati prevelikih upanj. "V preteklosti so pogovori formalno potekali trikrat in vsi so propadli," je dodala.

Podobno je menil Leiv Marsteintredet z norveške univerze Bergen, ki je dejal, da gre za zelo zgodnjo fazo, zato je zelo nerealistično pričakovati kakršenkoli hiter rezultat. A dejstvo, da se obe strani želita pogovarjati, lahko opravičuje previden optimizem, je dejal.

V Venezueli že več mesecev poteka boj za oblast med Madurom in samooklicanim začasnim predsednikom Juanom Guaidojem. Guaido se je za predsednika države samooklical januarja letos. Kot začasnega predsednika ga je doslej priznalo več kot 50 držav, med njimi ZDA in Slovenija.

Maduro na drugi strani uživa podporo večine venezuelske vojske ter Kube in Rusije. Razmere so se dodatno politično zaostrile po spodletelem uporu znotraj venezuelske vojske 30. aprila. Vrhovno sodišče, ki podpira Madurov režim, je nato za najmanj deset poslancev izreklo dolgoletne zaporne kazni. Več poslancev se je zaradi tega zateklo na brazilsko veleposlaništvo v Venezueli.

Venezuela je že vrsto let v veliki gospodarski krizi. Recesija, hiperinflacija ter pomanjkanje hrane, zdravil in osnovnih življenjskih potrebščin so v beg pognali na milijone Venezuelcev.