Na nasprotnih bregovih

Predsednika Srbije in Albanije, Boris Tadić in Alfred Moisiu, sta na balkanskem vrhu na Ohridu v Makedoniji predstavila zelo različne poglede na prihodnost Kosova. Tadić je dejal, da je Kosovo "del Srbije", Moisiu pa po drugi strani meni, da Kosovo "postaja samostojno (...) v skladu z voljo večine ljudi, ki tam prebivajo".

Posebni odposlanec Združenih narodov Martti Ahtisaari v svojem načrtu za Kosovo predlaga nadzorovano neodvisnost in hkrati svari pred zavlačevanjem rešitve vprašanja, ker bi to ogrozilo varnost ljudi. Vendar pa Beograd vztraja pri nadaljevanju pogajanj. "Zahteva Beograda po nadaljevanju pogajanj je legitimna, saj dosedanja pogajanja niso bila legitimna," je dejal Tadić in dodal, da zavrača argumente, ki varnost ljudi na Kosovu povezujejo s pogajanji.

Po drugi strani pa je Moisiu dejal, da se o "Ahtisaarijevem načrtu razpravlja že več kot leto in pol ter da je kompromis bil dosežen". Dodal je še, da je potrebno preteklost pustiti za sabo in se ozreti v prihodnost, v Evropo.

Srbija računa na pomoč Rusije

Srbski premier Vojislav Koštunica je povedal, da četrtkov obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Beogradu pomeni potrdilo skupne načelne politike Srbije in Rusije.

Predsednik prehodne kosovske vlade Agim Ceku pa se je sešel z vodjo misije ZN v uradno še vedno srbski pokrajini (UNMIK) Joachimom Rückerjem in po pogovoru z njim zatrdil, da bo Ahtisaarijev načrt ostal temelj za odločitev o prihodnjem statusu Kosova.

Rusija lahko zahteva ponovna pogajanja z Beogradom, vendar za kaj takega ni pripravljenosti nikjer, najmanj pa na Kosovu, je zatrdil Ceku in poudaril, da je Ahtisaarijev predlog v rokah ZN. "Verjamem, da bo večina glasovala za predlog, morda bo kdo vzdržan, vendar sem prepričan, da bomo ob koncu maja imeli neodvisno Kosovo na podlagi resolucije Varnostnega sveta ZN", je še povedal Ceku.

Lavrov v Podgorici o stabilnosti v regiji

Lavrov se je v petek mudil v Podgorici, kjer se je sestal s svojim črnogorskim kolegom Milanom Ročenom. Ta mu je pojasnil, da je za Podgorico najbolj pomembno, da ohrani stabilnost in mir, saj v Črni gori živijo tako Srbi kot Albanci, le stabilna Črna gora pa je lahko dobra partnerka Srbiji.

Vodja ruske diplomacije je pripotoval v Podgorico iz Beograda v četrtek zvečer, ko se je sešel s črnogorskim predsednikom Filipom Vujanovićem. Kot je v sporočilu za javnost izpostavil kabinet predsednika, je Lavrov svojemu sogovorniku povedal, da je predsednik Rusije Vladimir Putin glede Vujanovičevega vabila, naj obišče Črno goro, izkazal "polno razpoloženje" za obisk in izrazil prepričanje, da se bo z njim kmalu sestal na kakšnem mednarodnem srečanju.

Črna gora ze mirno rešitev kosovskega vprašanja

"Z Lavrovom sva se strinjala, da je to vprašanje mogoče rešiti edino na miren način in s pogajanji, zato menimo, da jih ni prepozno nadaljevati, čeprav je zadeva že v postopku pri Združenih narodih", je povedal Ročen in poudaril, da njegov sogovornik "razume položaj Črne gore glede statusa Kosova".

Lavrov je enako kot v četrtek v Beogradu ponovil, da Moskva nasprotuje vsiljevanju enostranske rešitve Srbiji glede statusa Kosova, saj gre za suvereno državo. Zavrnil je tudistališča posameznih zahodnih voditeljev, da bi nadaljevanje pogajanj imelo za posledico nestabilnost v regiji in stopnjevanje nasilja na Kosovu. "Takšne ocene pomenijo izsiljevanje, ki ga Moskva nikoli ne bo sprejela", je poudaril Lavrov.