Ruske oblasti so na ulice Moskve napotile pripadnike posebnih paravojaških enot notranjega ministrstva in povišale stopnjo pripravljenosti varnostnih sil. Tako so se odločili zaradi množičnih protestov proti premierju Vladimirju Putinu in njegovi Enotni Rusiji zaradi domnevno množičnih kršitev na nedeljskih parlamentarnih volitvah.
Po besedah predstavnika enot ruskega notranjega ministrstva Vasilija Pančenkova ima namestitev pripadnikov posebnih enot en sam cilj, ki je "zagotoviti varnost državljanov". Neimenovani tiskovni predstavnik moskovske policije je dejal, da za varnost na ulicah skrbi do 4.000 policistov in pripadnikov posebnih enot. Poudaril je, da ne gre za "nič izrednega".
Na policiji so sicer opozorili, da so odločeni preprečiti morebitne vnovične neprijavljene proteste. Kot so zapisali na spletni strani, "bodo kakršne koli provokacije v skladu z zakonom preprečene", tisti, ki poskušajo organizirati neprijavljene oziroma nedovoljene proteste, pa "zelo dobro vedo, da bodo pridržani". Prav tako neimenovani tiskovni predstavnik ruskega notranjega ministrstva je medtem povedal, da bo poostren varnostni režim veljal vse do konca uradnega štetja glasov, oddanih na nedeljskih volitvah.
Na spletu medtem pozivajo k vnovičnemu neprijavljenemu protestu v središču Moskve, kjer se je zbralo okoli 600 oseb. Med njimi so tudi člani prokremeljske mladinske organizacija Naši, ki so v podporo Enotni Rusiji vpili: "Rusija, Putin!" Pripadniki opozicije so jim odgovorili z vzklili: "Svoboda, Rusija brez Putina!" Očividci sicer že poročajo o prvih aretacijah, prijeli naj bi okoli 10 protestnikov.
Rusko sodišče je zaradi sodelovanja v protestih proti aktualnemu predsedniku vlade izreklo 15-dnevno zaporno kazen za razvpitega protikorupcijskega blogerja Alekseja Navalnyja. Navalny naj bi v ponedeljek s poročanjem o demonstracijah oviral delo pravosodja, proti Putinu pa je protestiralo več tisoč ljudi.
Ulice v središču Moskve je sicer že včeraj preplavilo več tisoč protestnikov, ki so glasno nasprotovali izidom nedeljskih volitev. Takrat so aretirali več kot 400 ljudi, med njimi enega od vodij opozicijske skupine Solidarnost Iljo Jašina, ki mu je sodišče zaradi upiranja ukazom policistov že izreklo 15-dnevni zapor. Jašin je sodbo označil za politično motiviran in montiran proces, namenjen zastraševanju javnosti.
Clintonova: Volitve niso bile pravične
Sporne volitve medtem odmevajo tudi v mednarodni politiki. Po mnenju ameriške državne sekretarke Hillary Clinton volitve niso bile niti svobodne niti pravične. Spomnila je, da so mednarodni opazovalci odprli vprašanje morebitnih kršitev, kot so ponarejanje glasov, manipulacije z volilnimi seznami in "druge problematične prakse". V Washingtonu so po njenih besedah zaskrbljeni tudi ob navedbah o nadlegovanju domačih opazovalcev volitev, ob čemer je spomnila na hekerske napade.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.