Na avstrijskem Koroškem se pripravljajo na postavitev morebitne ograje na meji s Slovenijo. Kot je danes poročal WirtschafsBlatt, trenutno potekajo pogovori z lastniki zemljišč ob meji. Policija avstrijske Koroške je ob tem sporočila, da gradnja morebitne ograje še dolgo ne bo na vidiku.
Kot so še dodali, se želijo na avstrijskem Koroškem le pripraviti na morebitni novi val beguncev.
"Trenutno smo še zelo daleč od dejanske gradnje," je za APA dejal tiskovni predstavnik policije Rainer Dionisio. Dodal je, da so pogovori z lastniki zemljišč samo prve priprave. Zatrdil je, da neprekinjene ograje ne bo v nobenem primeru.
"Namen ograj namreč ne bo, da bi koga zaustavile, ampak da bi tokove usmerili v pravo smer," je še dejal.
Madžari obsodili deset migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo
Madžari so danes na zaporne kazni od enega do treh let obsodili deset migrantov, ki so nezakonito vstopili v državo. Gre za prvi in hkrati največji primer pred sodiščem od uvedbe strožje zakonodaje.
Sodišče v Szegedu je devet Sircev in Iračana danes obsodilo zaradi nezakonitega prečkanja meje in sodelovanja v spopadih s policijo na obmejnem prehodu Roszke s Srbijo 16. septembra lani med izgredi, ki so izbruhnili, potem ko so begunci in migranti dan po zaprtju madžarske meje s Srbijo hoteli prečkati mejo.
Pri tem je prišlo do nasilja, policija je uporabila solzivec. Ranjenih je bilo okoli 15 policistov ter med sto in 150 migrantov.
Najvišja kazen moškemu z megafonom
Najvišjo, triletno zaporno kazen, je sodišče dosodilo moškemu, ki je med neredi z megafonom govoril množici. Šest beguncev so obsodili na 14-mesečne zaporne kazni ter štiriletni izgon iz Madžarske. Dva moška in žensko so zaradi slabega zdravja obsodili na pogojne kazni.
Strožjo zakonodajo je vlada premierja Viktorja Orbana sprejela septembra, z njo pa je nezakonito prečkanje meje postalo kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen od enega do pet let.
Od septembra so na hitrih sojenjih zaradi nezakonitega prečkanja meje z Madžarske izgnali že 3000 migrantov, kažejo podatki sodišč.
Madžarska vlada je zaradi zakonodaje tarča kritik nevladnih in drugih organizacij za človekove pravice.
