Na Hrvaškem pričakujejo, da se bodo tudi v spomladanskih mesecih soočali z okrepljenim migrantskim valom. Več pritiska pričakuje tudi slovenska policija, a se po besedah notranje ministrice naj ne bi ponovil scenarij izpred dobrih dveh let.
V prvih treh mesecih letos so hrvaški policisti ustavili 1371 oseb, ki so vstopili na Hrvaško mimo mejnih prehodov, kar je za 72 odstotkov več kot v prvem lanskem trimesečju. Okrepilo se je tudi število prosilcev za azil.
V prvih treh letošnjih mesecih so na meji proti Sloveniji ustavili 286 oseb, ki so poskusile ilegalno prestopiti mejo, je objavila hrvaška policija. Obenem so ob meji s Srbijo ustavili 522 oseb, ki so prišle na Hrvaško mimo mejnih prehodov. Iz BiH je poskusilo na Hrvaško vstopiti 143 oseb. Petina vseh letos ustavljenih oseb je iz Afganistana, sledijo državljani Kosova, Pakistana in Turčije.
Policijske statistike tudi kažejo, da so lani ustavili 2967 oseb, ki so po skritih poteh poskušale prestopiti mejo, med njim 1149 na meji s Slovenijo.
Hrvaška policija je tudi sporočila, da so od začetka leta do konca marca vrnili 294 oseb, ki so ilegalno vstopile na Hrvaško, večinoma iz Srbije ter Bosne in Hercegovine.
V prvem letošnjem trimesečju so na Hrvaškem prejeli 292 prošenj za azil, kar je 54 prošenj več kot v enakem obdobju lani.
Se je vzpostavila nova migrantska pot?
Na Hrvaškem pričakujejo, da bo v spomladanskih mesecih največ poskusov nezakonitega vstopa na Hrvaško v celinskih županijah ob meji s Srbijo in BiH. Ocenjujejo, da Hrvaška ostaja tranzitna država za migrante, ki z območja Azije in Afrike potujejo proti Zahodni Evropi.
Hrvaška policija zaenkrat zavrača trditve, da se je pojavila nova balkanska migrantska pot na območju unsko-sanskega kantona na skrajnem severozahodu BiH čez Karlovško županijo do Bele Krajine. Na tem območju je razdalja med BiH in Slovenijo čez hrvaško ozemlje dolga približno 70 kilometrov.
Karlovška policijska uprava v svojih dnevnih sporočilih o dogodkih na njenem območju sicer ne objavlja informacij o migrantih, a so iz hrvaške policije potrdili, da so v prvih treh letošnjih mesecih ustavili 103 osebe pri poskusu nezakonitega prehoda meja, za razliko od 12 oseb v enakem obdobju lani.
Mednarodne in hrvaške nevladne humanitarne organizacije od začetka begunskega vala leta 2015 vztrajno opozarjajo na domnevno nehumane postopke hrvaške policije do oseb, ki ilegalno potujejo čez Hrvaško. Po podatkih UNHCR je Hrvaška lani pregnala več kot 3240 beguncev in migrantov in je zasedla prvo mesto po številu pregonov migrantov v regiji. Prehitela je Madžarsko, ki je znana po nehumanih postopkih do beguncev in migrantov, je objavila hrvaška nevladna organizacija Are You Serious.
Nevladne organizacije trdijo, da je vračanje migrantov nazaj čez mejo uradna politika hrvaške vlade do beguncev in migrantov, da bi jim onemogočili dostop do mednarodne zaščite na Hrvaškem.
Hrvaška policija zavrača vse očitke o morebitnih nezakonitih postopkih svojih uslužbencev do migrantov. Poudarjajo, da mejo nadzirajo skladno s schengenskimi pravili in hrvaškimi zakoni. Pričakujejo, da bodo do konca leta izpolnili vse tehnične pogoje za vstop v schengensko območje.
Strožji nadzor na mejah EU povečuje dobiček tihotapcem migrantov
Kljub pomembnemu zmanjšanju števila migrantov, ki na nedovoljen način prihajajo v Evropsko unijo, pa tihotapci migrantov ustvarjajo vse večje dobičke zaradi vse bolj zaprtih meja in strogih mejnih kontrol v uniji, v poročilu opozarja Europol. Opozarja tudi, da so tihotapci ljudi v EU vse bolj profesionalni in neusmiljeni.
"Neusmiljeni in nasilni kriminalci vse pogosteje zagotavljajo tihotapljenje nelegalnim migrantom, da bi se izognili mejnim kontrolam, pravilom priseljevanja in vizumom," je ob predstavitvi dvoletnega poročila Europolovega centra za boj proti tihotapljenju migrantov (EMSC) v Haagu opozoril vodja centra Robert Črepinko.
"Izboljšan nadzor na mejah migrante odvrača od tega, da bi sami poskušali nezakonito prečkati meje, tako da so preusmerjeni v roke tihotapcev," je dodal.
Poročilo navaja, da se je od begunske krize leta 2015 tihotapljenje migrantov v Evropski uniji vzpostavilo kot velik dobičkonosen kriminalni trg. Kljub pomembnemu zmanjšanju števila nezakonitih migrantov ostaja njihovo tihotapljenje dobičkonosna in razširjena kriminalna dejavnost organiziranega kriminala v EU. Kriminalne združbe, ki se z njim ukvarjajo, pa so izpostavljene le majhnemu tveganju, da bi jih odkrili in kaznovali.
Model delovanja stalno razvijajo in prilagajajo dinamiki in potrebam migrantskih tokov. Postajajo vse bolj organizirani, vzpostavljajo vse bolj sofisticirane profesionalne mreže ter delujejo preko meja držav od izvornih do ciljnih držav, kaže poročilo, objavljeno na spletni strani Europola.
Tihotapci svoje usluge nudijo predvsem preko družbenih omrežij, pri tem pa ponujajo tudi popuste za skupine in 'pakete' s kartami in potnimi listi. Skrivališča migrantov pa postajajo vse bolj nevarna, saj so jih med drugim že našli tudi v tesnih prostorih z malo kisika za motorji tovornjakov in kombijev, opozarjajo v poročilu.
