Na evropskih volitvah slavila desnica

EPP naj bi imela v prihodnji sestavi parlamenta 267 sedežev, kažejo izidi glasovanja v vseh 27 državah članicah EU. Druga najmočnejša politična skupina pa bo spet Stranka evropskih socialistov (PES) s predvidoma od 159 sedeži. V zadnjem mandatu je v Evropskem parlamentu s 785 poslanci imela EPP 288 sedežev, PES pa 217.

Na tretje mesto se je po pridobljenih sedežih enako kot pred petimi leti tudi tokrat uvrstilo Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) s predvidenimi 81 sedeži.

Dobro so se odrezali Zeleni skupaj z Evropsko svobodno zvezo (EFA), ki naj bi dobili od 54 sedežev. Desno usmerjeno Združenje za Evropo narodov (UEN) naj bi dobilo 35 sedežev, Evropska združena levica in Zelena nordijska levica (GUE/NGL) 34 sedežev, evroskeptiki Neodvisnost/Demokracija (INDEM) od 18 mest, drugi pa 88.
Skupina drugih oziroma neodvisnih evropskih poslancev se je v primerjavi z dosedanjim mandatom bistveno povečala in vključuje tudi skrajne desničarje, ki so se letos precej okrepili in so večinoma nakazali, da se ne bodo povezovali z drugimi političnimi skupinami.

Evropski poslanci se v poslanske skupine združujejo po politični pripadnosti, ne po nacionalnosti. Pogoj za oblikovanje skupine je po novem, da jo sestavlja najmanj 25 poslancev iz najmanj sedmih držav.

Rekordno nizka volilna udeležba

Sicer pa je bila tokratnih evropskih volitvah spet rekordno nizka volilna udeležba. V celotni EU je na volišča prišlo le 43,55 odstotka volilnih upravičencev, kar je najmanj v zgodovini neposrednih volitev v Evropski parlament od leta 1979. Na zadnjih volitvah pred petimi leti je bila udeležba 45,47-odstotna.

Udeležba v starih članicah je bila višja kot v državah, ki so v EU vstopile leta 2004. Najnižja je bila po doslej dostopnih podatkih v Litvi, in sicer 15,7-odstotna. V državah, kjer volitve niso obvezne, je bila udeležba najvišja na Danskem - 62,5-odstotna. Udeležba na volitvah je sicer obvezna v Belgiji, Luksemburgu, Grčiji, na Malti in Cipru.

V več članicah slavila opozicija

Na tokratnih evropskih volitvah so poraze doživele vladajoče stranke v več članicah - socialisti v Španiji in na Portugalskem, socialdemokrati v Sloveniji in v Avstriji, konservativci na Danskem in v Grčiji, zelo huda poraza pa so doživeli britanski laburisti in madžarski socialisti. Opozicija je slavila tudi na Irskem in v Estoniji.

Pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami so pomembno zmago na evropskih volitvah zabeležili krščanski demokrati nemške kanclerke Angele Merkel, na Češkem, kjer bodo parlamentarne volitve prav tako jeseni, pa je slavila Državljanska demokratska stranka (ODS) nekdanjega premiera Mireka Topolaneka.

V Franciji je slavila vladajoča Zveza za ljudsko gibanje predsednika Nicolasa Sarkozyja, v Italiji pa Stranka Ljudstvo svobode (PDL) premierja Silvia Berlusconija. Zmagali so tudi poljski liberalci premierja Donalda Tuska.

Iz več držav so se v Evropski parlament prebili skrajni nacionalisti ter predstavniki evroskeptičnih strank. Slednji so s skoraj 18 odstotki glasov velik uspeh zabeležili v Avstriji, kjer so prav toliko glasov dobili tudi nacionalisti. Štiri sedeže so skrajni nacionalisti, ki so kampanjo gradili na nasprotovanju islamu, dobili na Nizozemskem, tri pa na Madžarskem. Sedež v Evropskem parlamentu bodo imeli prvič tudi slovaški in britanski skrajni nacionalisti, dva sedeža pa romunski.

Na volišča od četrtka do nedelje

V 27 članicah EU so volitve potekale od četrtka do nedelje, na njih pa je okoli 375 milijonov volilnih upravičencev izbiralo 736 članov Evropskega parlamenta. Ta se bo na prvi seji sestal 13. julija, njegov mandat pa bo trajal do leta 2014.

Ena od prvih nalog novega parlamenta bo potrditev nove Evropske komisije. Glede na prepričljivo zmago desnice na evropskih volitvah je zelo verjetno, da bo komisijo tudi v prihodnjem mandatu vodil Jose Manuel Barroso. Ta je sicer že pred volitvami veljal za favorita, saj uživa podporo večine članic.