Pogajanja, ki potekajo pod okriljem Mednarodne agencije za jedrsko energije, vodita vodja inšpektorjev ZN za nadzor nad orožjem za množično uničevanje Hans Blix in svetovalec iraškega predsednika Amir al Sadi.
Kot je pred srečanjem povedal vodja Komisije za nadzor, potrditev in inšpekcije Hans Blix, bodo razpravljali predvsem o tehničnih podrobnostih vrnitve inšpektorjev v Irak, kot so pridobitev vizumov, dovoljenja za pristanek letal, njihovo spremstvo in nastanitev.
Medtem ZDA in Velika Britanija nadaljujeta zbiranje podpore predlogu nove resolucije ZN o Iraku, za katero sta se dogovorili v četrtek. Ta resolucija daje Iraku sedem dni za privolitev v popoln dostop inšpektorjev ZN za razorožitev do vseh morebitnih krajev, kjer bi lahko skrival orožje, v nasprotnem primeru pa dovoljuje uporabo vseh nujnih sredstev, kar v diplomatskem jeziku pomeni vojaško akcijo.
Pentagon svari Irak pred uporabo nedovoljenih orožij
Ameriški mediji so medtem poročali, da Pentagon iraške častnike svari pred uporabo kemičnega ali biološkega orožja. S svarili na letakih, ki jih mečejo iz letal, pa tudi preko posrednikov želi ameriško obrambno ministrstvo častnike odvrniti od tega, da bi uporabili orožje za množično uničenje.
Iz krogov ameriških tajnih služb pa se je izvedelo, da je Sadam Husein svojim častnikom domnevno že izdal dovoljenje, da lahko v primeru vkorakanja zavezniških enot v Irak uporabijo strupeni plin ali biološko orožje. Ukaz je Sadam že izdal, saj domneva, da bodo v primeru napada pretrgane komunikacije.
Putin za politično reševanje krize
Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob srečanju s Šaronom zavzel za čimprejšnjo vrnitev inšpektorjev. Poleg pogovorov o rešitvi iraške krize je po Putinovih ocenah zelo pomembno najti dokončno politično rešitev v okviru Varnostnega sveta ZN. Rusija je tudi obsodila nedeljske ameriške zračne napade na jugu Iraka, ki po njenih ocenah predstavljajo oviro pri iskanju politične rešitve za iraško krizo v času, ko se na sestajajo vodilni iraški predstavniki in strokovnjaki ZN, da bi preučili možnosti za obnovo dela inšpektorjev ZN za razorožitev.
Kitajska še vedno preučuje ameriško-britanski predlog resolucije Varnostnega sveta ZN, se je ob obisku namestnika britanskega državnega podsekretarja za obrambo in mednarodno varnost Williama Ehrmana v Pekingu izvedelo iz diplomatskih virov. Ta se z vodilnimi kitajskimi predstavniki o predlogu resolucije posvetuje že od nedelje. Kitajska je pred tem sporočila, da je treba še preučiti vse podrobnosti besedila, prednostnega pomena pa sta po njenih ocenah vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev v Irak in njihov čimprejšnji začetek njihovega dela.
Tudi Francija je ponovila nasprotovanje ameriško-britanskemu predlogu resolucije. Ne želimo dati zelene luči vojaški akciji, zato ne moremo podpreti resolucije, ki predvideva avtomatično uporabo sile, ne da bi se to vprašanje prej vrnilo v Varnostni svet ZN, je dejal francoski zunanji minister Dominique de Villepin v pogovoru za časnik Le Monde.
V Turčiji predstavniki ZDA in Iraka
ZDA pa podporo v svojih načrtih iščejo tudi v Turčiji. Tam se je pomočnica ameriškega državnega sekretarja Elizabeth Jones pogovarjala z vodilnimi predstavniki. Kot je dejala pred srečanjem s turškim zunanjim ministrom Sukrujem Sino Gurelom, si ZDA močno prizadevajo, da bi sprejeli resolucijo glede Iraka. Po njenih besedah pa ne gre za to, da bi v Irak poslali inšpektorje ZN, temveč da bi dosegli razorožitev Iraka. Za ZDA je turška podpora ključnega pomena. V južnem turškem oporišču Incirlik so namreč nameščena ameriška in britanska vojaška letala, oporišče pa je že služilo za izhodišče med napadi na Irak v času Zalivske vojne leta 1991.
V Turčijo je odpotoval podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz, ki naj bi turškemu predsedniku Ahmetu Necdetu Sezerju predal sporočilo iraškega voditelja Sadama Huseina o "zadnjih dogodkih v regiji in nadaljevanju ameriških groženj z napadom na Irak". Aziz ima v načrtu tudi srečanje s turškim premierom Buelentom Ecevitom.
Ameriški kongresniki v Bagdadu za diplomatsko rešitev
Trije člani predstavniškega doma ameriškega kongresa David Bonior, Michael Thompson in Jim McDermott, ki nasprotujejo vojni v Iraku, so v Bagdadu pozvali ameriško vlado, naj "da možnost diplomaciji" za rešitev krize v Iraku in naj se ne vmešava v vprašanje inšpektorjev za razorožitev, ki naj bi delo v Iraku začeli v dveh tednih.
