Na Castrov pogreb dva ameriška državna uradnika, ruskega predsednika Putina ne bo

Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da želi administracija predsednika Baracka Obame s tem izrazom spoštovanja izkazati zavezo v prihodnost obrnjenim odnosom s Kubo. Hkrati pa gre za sporočilo, da še vedno obstajajo razlike med državama, Bela hiša pa je še naprej zaskrbljena zaradi položaja človekovih pravic na Kubi.

Na pogrebu bosta vršilec dolžnosti veleposlanika ZDA v Havani Jeffrey DeLaurentis, ki še vedno čaka na senatno potrditev, in namestnik svetovalke za nacionalno varnost Ben Rhodes, ki je imel vodilno vlogo v procesu normalizacije odnosov med državama, ki ga je Obama začel s pokojnikovim bratom predsednikom Raulom Castrom konec leta 2014.

Od španskega kralja do grškega premierja

Seznam udeležencev Castrovega pogreba iz vsega sveta menda zajema 20 tipkanih strani. Na seznamu sta denimo nekdanji španski kralj Juan Carlos in ameriški filmski igralec Danny Glover. Ruskega predsednika Vladimirja Putina ne bo. V ZDA menijo, da ne želi dražiti novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je napovedal poslabšanje odnosov s Kubo, če ne bo napredka na področju človekovih pravic in ekonomskih svoboščin.

Prihod so napovedali levičarski latinskoameriški zavezniki Kube, in sicer venezuelski predsednik Nicolas Maduro, nikaragovski predsednik Daniel Ortega, bolivijski predsednik Evo Morales in ekvadorski predsednik Rafael Correa. Edini evropski voditelj, ki bo prišel na pogreb, je grški premier Aleksis Cipras.

Ne predsednik države Borut Pahor ne predsednik vlade Miro Cerar se pogreba ne bosta udeležila. 

Žara s Castrovimi pepelom na pot po otoku

Kubanci se medtem še naprej množično poslavljajo od pokojnega voditelja. Na znamenitem Trgu revolucije v Havani, kjer je imel Castro številne maratonske govore, se je v torek drugi dan zapored zbralo več sto tisoč ljudi. Množico je pozdravil tudi Fidelov brat in predsednik Raul Castro.

Žara s Castrovim pepelom gre danes na štiridnevno procesijo po otoški državi, preden jo bodo v nedeljo pokopali na pokopališču v Santiagu. Drugo največje kubansko mesto, ki je od Havane oddaljeno 900 kilometrov, velja za zibelko kubanskega komunizma in revolucije, s katero se je Castro leta 1959 povzpel na oblast.