V soboto zvečer so newyorški policisti aretirali več kot 700 protestnikov, ki so zavzeli Brooklynski most in tako za več ur ohromili promet ter povzročili prometni infarkt po vsem južnem Manhattnu.
Skupina, ki je zaprla most, se je ločila od drugih pripadnikov gibanja Okupirajmo Wall Street (Occupy Wall Street), ki sicer že dva tedna protestirajo v finančnem okrožju na Manhattnu. Taborijo v parku Zuccotti nedaleč od Svetovnega trgovinskega centra. Spijo na tleh, zaviti v odeje in spalne vreče, postavili so si zasilno kuhinjo in tudi knjižnico. Gre večinoma za izobražene mlade brezposelne ljudi in študente, ki izražajo neodobravanje zaradi pohlepa finančnih institucij, propadanja hipotek in zaplemb hiš s strani bank, visoke stopnje brezposelnosti, izpadov finančnikov na Wall Streetu, sedaj pa tudi zaradi policijskega nasilja.
"Potem ko smo jih večkrat opozorili, naj ostanejo na območju za pešce, sicer bodo aretirani, pa tega niso upoštevali, smo jih morali aretirati,“ je povedal tiskovni predstavnik policije. "Nekateri so nas upoštevali in smo jih pustili, tiste, ki so nas ignorirali, pa smo prijeli. Most smo spet odprli ob 20. uri zvečer,“ je dodal. Večini aretiranih so policisti izrekli kazni za prekršek in jih izpustili.
Očividci so dogodek opisali kot "kaotičen incident na slavnem mostu, v katerem je morje policistov obkrožilo protestnike". Na ducate protestnikov so vklenili s plastičnimi lisicami, jih posedli na pločnik, nato pa so jih z avtobusi odpeljali v zapore.
Privrženci gibanja, ki so se zavezali, da bodo v finančnem središču sveta vztrajali tudi vso zimo, odločno nasprotujejo tudi reševanju bank na račun delavcev, visoki stopnji brezposelnosti in drugim gospodarskim ukrepom, s katerimi oblast rešuje bogate, revne pa potiska v še težje življenjske razmere.
Protesti se širijo po ZDA, kmalu tudi v Evropi
Ne le New York, protesti so že zajeli tudi druga ameriška mesta, kmalu pa se podobni protesti obetajo tudi v Evropi, 15. oktobra tudi v Sloveniji.
Protesti, ki so v New Yorku vse bolj množični, so se razširili tudi v Los Angeles. V finančnem središču v Chicagu so protestniki zahtevali ''Službe namesto zategovanja pasu'', v Denverju pa so se pod sloganom ''Okupirajmo ulice'' sprehodili do središča mesta.
Po poročanju britanskih časnikov pa skupina Okupirajmo londonsko borzo organizira prav to. Okupacijo londonske borze. Ljudi po spletnih medijih, kot sta Facebook in Twitter, pozivajo naj s šotori za nekaj mesecev zavzamejo območje borze na trgu Paternoster.
''15. oktobra želimo videti najmanj 20.000 ljudi, ki bodo postavili šotore, kuhinje, miroljubne barikade in okupirali borzo nekaj mesecev. Tam bomo nenehno ponavljali eno enostavno zahtevo z mnogimi glasovi,''' so britanski organizatorji zapisali na Facebooku.
15. oktobra tudi v Sloveniji
Istega dne, 15. oktobra, naj bi se protesti zgodili tudi v Sloveniji. Organizatorji pod imenom Revolucija 15. oktober oziroma Revolucija 15O prek spletnih medijev pozivajo ljudi, naj se ne sprijaznijo s krajo prihodnosti.
Še več, pravijo, da je 15. oktober začetek nove prihodnosti in dan, ko bodo ljudje na obeh straneh Sredozemlja rekli ne diktaturi finančnega kapitalizma. ''Naše potrebe in želje so pravice, ne surovina za bogatenje bank. Naše življenje je predragoceno, da bi se žrtvovali za peščico bogatašev. Naša generacija se ne misli sprijazniti s krajo prihodnosti. Nič za izgubiti, vse za pridobiti,'' so zapisali.
''Medtem ko elite iščejo rešitelje interesov bank in vladavine finančnega kapitalizma, po Evropi, na obeh straneh Sredozemskega morja in povsod po svetu rojimo v pripravah na 15. oktober. Takrat bomo rekli NE zategovanju pasov, NE izsiljevanju bank, NE pehanju v revščino, NE prekernosti, NE političnim elitam, agentom interesov bank, DA pravici do izobrazbe, zdravja, stanovanja, mobilnosti, komunikacije, okolja, DA zagotovljenemu dohodku za vse in pravici do izbire, DA socialnim, političnim in državljanskim pravicam za vse, DA resnični demokraciji, ki je bazična, neposredna, horizontalna, decentralizirana, transnacionalna, participativna,'' pravijo na Facebooku.
Obtoženi policist znova brutalen
Zanimiva je tudi zgodba o enem od policistov, obtoženem prekomerne uporabe sile na teh protestih oziroma natančneje, da je dekletom po nepotrebnem v oči brizgal solzivec. Težko bi rekli, da gre za osamljen primer oziroma slabo presojo policista, saj je ravno ta moški Anthony Bologna, pripadnik policije NYPD, že v pravnem postopku zaradi njegovega vedenja na protestih med republikansko nacionalno konvencijo leta 2004.
Policista Bologno so po teh aretacijah obtožili nezakonitega aretiranja protestnikov in kršenja državljanskih pravic, poroča britanski časnik The Guardian. Na teh protestih leta 2004 so aretirali največje število protestnikov v ZDA v zgodovini, in sicer 1800. Protestirali so proti vojni v Iraku in proti politikam tedanjega predsednika Georgea Busha. Protesti, ki trenutno potekajo v ZDA, pa so tako po aretacijah na drugem mestu.
Nekateri policisti zamenjali strani
In čeprav mnogim policistom po navedbah protestnikov in kar je vidno tudi iz amaterskih videoposnetkov, očitajo prekomerno uporabo sile, pa protestniki sami opozarjajo, da niso vsi policisti enaki.
Tako so danes na Twitterju in na več spletnih straneh organizatorji ter udeleženci protestov sporočili, da je že več kot 100 policistov v New Yorku izrazilo podporo protestnikom in ne želijo več sodelovati v protiprotestnih akcijah policije.
KOMENTARJI (196)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.