Na Bledu v ospredju Gruzija

Slovenski, češki in latvijski premier (Janez Janša, Mirek Topolanek in Ivars Godmanis) so se v pogovorih na Bledu pred ponedeljkovim izrednim vrhom EU o Gruziji strinjali, da so na Kavkazu potrebni mir, stabilnost, pa tudi evropska perspektiva držav v regiji. Je pa Janša poudaril, da na vrhu ne bo predloga za uvedbo sankcij proti Rusiji.

"Smo v fazi iskanja rešitev za to, da se situacija stabilizira in da se zagotovijo pogoji, da se konflikt reši na miren način," je pojasnil Janša po ločenih pogovorih s češkim in latvijskim kolegom ob robu Strateškega foruma Bled. "Podpiramo pa tudi predloge, ki gredo v smer, da se natančno razišče okoliščine konflikta," je dodal in izrazil popolno podporo načrtu francoskega predsedstva.

Tudi češki premier Topolanek se je izrekel proti sankcijam in menil, da niso smiselne. Se je pa zavzel za napotitev mednarodnih sil v regijo.

Latvijski premier, ki je po izbruhu rusko-gruzijskega konflikta v začetku meseca večkrat predlagal zaostritev odnosov med EU in Rusijo, na novinarsko vprašanje o stališču njegove države do sankcij proti Rusiji ni odgovoril. Je pa poudaril, da EU potrebuje "skupno stališče in skupen odnos" do konflikta v Gruziji in da bodo to skušali doseči na vrhu v Bruslju.

Kosova in Južne Osetije ni mogoče primerjati

Premierji, katerih države so letos priznale neodvisnost Kosova, so poudarili, da razmer na Kosovu ni moč primerjati z razmerami v gruzijskih separatističnih regijah Južna Osetija in Abhazija, ki ju je prejšnji teden priznala Rusija. Kot je dejal Janša, razmere niso primerljive "v večini primerov". Poudaril je, da so članice EU Kosovo priznale šele, ko so bila izčrpana vsa sredstva za mirno rešitev kosovskega konflikta, medtem ko je Moskva priznala Južno Osetijo in Abhazijo že kmalu po izbruhu rusko-gruzijskega konflikta.

Latvijski premier Godmanis pa je izpostavil, da so razmere na Kosovu pred priznanjem preučile številne mednarodne institucije, medtem ko v Južni Osetiji in Abhaziji ni nikogar, ki bi lahko posredoval objektivne informacije. Po njegovem mnenju je najprej treba ugotoviti, kaj se dogaja na terenu.

Na vprašanje, ali bi gruzijsko-ruski konflikt lahko vplival na pogajanja o sodelovanju pri izgradnji plinovoda Južni tok, je Janša povedal, da pogajanja o Južnem toku trenutno potekajo na tehnični ravni. Ob tem je izrazil upanje, da konflikt v Gruziji ne bo vplival ne na ta projekt niti na ostale zadeve v odnosih med EU in Rusijo.

Po besedah Janše bo treba veliko postoriti, da bi v odnosih med Brusljem in Moskvo znova dosegli stanje, kakršno je bilo ob vrhu EU – Rusija, ki je bil konec junija v sibirskem Hanti Mansijsku. Prva prioriteta je po njegovih besedah rešitev razmer v Gruziji, druga pa vrnitev na stanje pred izbruhom konflikta, vključno z umikom ruskih sil.

Premierji so pozornost namenili tudi glavnim temam letošnjega Strateškega foruma Bled – podnebnim spremembam in energiji –, ki so bile tudi med glavnimi poudarki polletnega slovenskega predsedovanja Evropski uniji.

Rupla skrbi ideja o zaščitni coni

Slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki se je ob robu blejskega strateškega foruma seznanil tako z gruzijskimi kot ruskimi stališči glede razmer v Gruziji, skrbi predvsem ruska ideja o zaščitni oziroma tamponski coni okrog ozemlja Osetije in Abhazije.

Pojasnil je, da ruska stran govori o tem, da je za preprečitev oboroženih obračunov potrebno vzpostaviti zaščitno cono. "Če je to cona, ki je velika 10, 15 ali 18 kilometrov, kot nekateri govorijo, je to precej ozemlja in moramo biti zelo previdni," je opozoril minister, ki meni, da brez resnih konferenc in sporazumov ni mogoče računati na kakršnekoli trajne rešitve, ki bi pomenile korak naprej od sedanje napete situacije.

Slovenija tako po Ruplovih besedah podpira idejo o humanitarni oziroma donatorski, pa tudi politični konferenci. Prav o slednji je bilo v zadnjih dneh veliko govora in tudi nestrinjanja glede tega, ali bi morala na tej konferenci sodelovati vse države, ki so neposredno zainteresirane, torej tudi Ruska federacija. Slovenija sodelovanje z ruske strani podpira. Kot je pojasnil Rupel, namreč slišimo različne zgodbe o dogajanju 7. oziroma 8. avgusta. "Seveda si želimo biti, kolikor je mogoče, informirani iz vseh strani," je dodal.