O tem načrtu sta se v savdskem letovišču Džedi pogovarjala ameriški državni sekretar Collin Powell in savdski zunanji minister, princ Saud al Fajsal. Powell je še pojasnil, da je projekt zaenkrat še v preliminarni fazi, vendar bodo v prihodnjih dneh nadaljevali posvetovanja o njem. Po njegovih besedah je savdski predlog namenjen 'oblikovanju dodatnih sil za delo v Iraku, bodisi kot del koalicije ali pa v obliki posebne organizacije, ki bi delovala v okviru prizadevanj koalicije'. Podobnosti predloga in to, katere države naj bi v teh enotah sodelovale, ni znano.
Ameriški državni sekretar je povedal le, da je Savdska Arabija postavila nekaj pogojev glede oblike teh sil, med drugim v zvezi z načinom poveljevanja in vrsto misije.
Pakistan še okleva
Tudi Pakistan razmišlja o sodelovanju v tej koaliciji, vendar se Islamabad še ni dokončno odločil. Po usmrtitvi dveh pakistanskih državljanov, bi sodelovanje v tej akciji sprožilo veliko negodovanje v Pakistanu. Predsednika Mušarafa so že v preteklosti kritizirale številne islamistične skupine, ki se ne strinjajo z njegovo podporo ameriški vojni proti terorizmu. Mnogi menijo, da talcev ne bi ubili, če bi vlada ugrabiteljem takoj obljubila, da ne bodo poslali svojih čet v Irak.
Alavi podprl zamisel
Tudi predsednik začasne iraške vlade Ijad Alavi, ki je prav tako na obisku v Džedi, je podprl zamisel o napotitvi muslimanskih sil v Irak ter pozval voditelje muslimanskih držav, naj strnejo vrste in se skupaj postavijo po robu terorističnim skupinam, ki po njegovem mnenju poskušajo destabilizirati Irak in islamski svet. Poudaril pa je, da te sile ne bi smele priti iz držav, ki mejijo na Irak, s čimer je izključil sodelovanje turške, savdske, sirske, jordanske, iranske in kuvajtske vojske.
Zarkavi že grozi muslimanskim enotam
Na neki islamistični spletni strani, ki jo pripisujejo skupini jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija, so objavili sporočilo, ki grozi z napadi na arabske ali muslimanske enote v Iraku, katerih napotitev je predlagala Savdska Arabija. "Ne bomo molčali, če bo neka arabska ali muslimanska država, predvsem Savdska Arabija, Pakistan in Egipt, v Irak napotila svoje sile," je opozorila skupina, imenovana Brigade Omarja Al-Mohtarja - Združitev in sveta vojna. Skupina je obenem pozvala vojake omenjenih držav k neposlušnosti ob morebitni napotitvi v Irak, sicer bodo tarča njenih napadov.
Prestavili začetek konference o prihodnosti Iraka
Konferenco o prihodnosti Iraka, ki naj bi se začela v soboto, so na Annanovo zahtevo prestavili vsaj za 14 dni. "Prejeli smo pismo generalnega sekretarja ZN, v katerem je zahteval preložitev narodne konference. Pojasnil je, da so določene iraške stranke potrdile, da se dogodka ne želijo udeležiti, in zahteval več časa za prepričevanje teh strani," je pojasnil Abdel Halim al Ruhaimi, tiskovni predstavnik komisije, ki pripravlja ta dogodek.
Združeni narodi so sicer že nekajkrat predlagali prestavitev začetka konference. Voditelji v nekaterih provincah se namreč niso mogli zediniti glede delegatov, ki jih bodo na konferenci zastopali, in nekatere ključne skupine so celo zagrozile z bojkotom konference. Na konferenci naj bi tisoč delegatov izbralo stočlanski nacionalni svet, ki bi nadziral delo začasne vlade do volitev januarja prihodnje leto. Pravih zakonodajnih pristojnosti ne bo imela, lahko pa bo z dvotretjinsko večino razveljavila zakonske odredbe, sprejete s strani začasne iraške vlade. V primeru smrti ali odstopa katerega od ministrov bo imenovala njegovega namestnika, poleg tega pa bo morala tudi odobriti državni proračun. Med udeleženci naj bi bili politiki, javne osebnosti, plemenski voditelji ter predstavniki poklicnih in interesnih organizacij.
Ukrajina želi umakniti svoje vojake
Ukrajina je z ZDA in Poljsko začela pogajanja o postopnem umiku svojih vojakov iz Iraka, je v Kijevu povedal ukrajinski obrambni minister Jevhen Marčuk. Povedal je tudi, da v Iraku ne morejo ostati dolgoročno, pa tudi, da so se pogovori o umiku 1650 ukrajinskih vojakov začeli na začetku leta v Varšavi, nadaljevali pa na vrhu zveze NATO konec junija v Carigradu.
Ukrajina je že začela z umikom enote z območja iraško-iranske meje v oporišče ukrajinske vojske blizu mesta Kut. Nadzor nad tem območjem bodo s 1. avgustom prevzele iraške enote, ki jih uri ukrajinska vojska. Po Marčukovih besedah se zmanjšuje tudi število objektov, ki jih varujejo oziroma kjer patruljirajo ukrajinski vojaki. Nadzor nad temi objekti bodo prav tako prevzele iraške enote.
Ukrajina je nasprotovala vojni v Iraku, ki so jo vodile ZDA. Svoje vojake je v državo kljub temu poslala, da bi izboljšala odnose z ZDA, ki so se zelo poslabšali, potem ko so se pojavile obtožbe, da je ukrajinski predsednik Leonid Kučma odobril prodajo radarskih sistemov režimu strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina.
Francija nasprotuje ameriškemu poveljstvu
Severnoatlantski svet po dveh dneh razprav še vedno ni dosegel soglasja o pomoči pri urjenju iraških varnostih sil, ki jo je NATO na vrhunskem zasedanju konec junija v Carigradu obljubil Iraku. Soglasja naj ne bi želela Francija, ki je sicer opustila nasprotovanje urjenju Iračanov v Iraku, vendar pa ni hotela sprejeti zahteve ZDA, da bi bil poveljnik Američan. "Ne moreš imeti enega in drugega," je izjavil francoski diplomat, ki je želel ostati neimenovan. Po njegovih besedah francosko stališče podpira "pet ali šest" držav. To vprašanje je po njegovih besedah zadnja prepreka pred dosego dogovora. Ameriški predstavnik francoskega stališča ni želel komentirati.
Šefi vlad in držav zveze NATO so na vrhu v Carigradu načelno obljubili, da bodo pomagali pri urjenju iraških varnostnih sil, vendar je vprašanje, ali bo zveza NATO poslala svoje inštruktorje v Irak ali pa bo urjenje potekalo izven Iraka, takrat ostalo odprto. Predvsem Nemčija in Francija sta vztrajali, da svojih vojakov v Irak ne bosta pošiljali in da mora urjenje zato potekati zunaj Iraka. Francoski predsednik Jacques Chirac je celo kategorično zavrnil uradno prisotnost zveze NATO v Bagdadu.
