Veselje v Egiptu še kar traja. Ljudje ponosno vihtijo zastave in vzklikajo, da so zmagali – Hosni Mubarak se je namreč po skoraj 30 letih odpovedal svojemu predsedniškemu stolčku. "Ljudje smo premagali režim," so ponosni, lahko pa bi rekli, da s temi besedami opozarjajo Mubarakovega naslednika, da z njimi ni šale. Na naslovnicah nekaterih časopisov pa piše, da je revolucija mladih prisilila Mubaraka k odstopu.
Protestniki so od samega začetka poudarjali: Skupaj smo močni, eno smo, med nami ni razlik ... Ničkolikokrat je bilo slišati "Muslimani in kristjani smo eno!" Ko so nekateri opozarjali, da bo šla egiptovska revolucija po poti iranske, so takoj odgovorili, da si oni želijo demokratičnih sprememb v državi in volitev. Ko so jih pripadniki Al Kaide pozivali k džihadu in iranski ajatola k verski revoluciji, so jim odgovorili, prste stran od naše revolucije.
Na trgu Tahrir oz. trgu Osvoboditve danes poteka veliko čiščenje. Ne le smeti, izginjajo tudi barikade, ki jih v zadnjih dneh okoli trga postavila vojska in protestniki. V akciji čiščenja posledic spopadov sodelujejo tako vojaki kot prostovoljci.
Mubarak se je poslovil. Kaj zdaj?
82-letni Mubarak je pooblastil svet oboroženih sil, da upravlja z državo, sam pa se je umaknil v Šarm el Šejk ob Rdečem morju. Ali je še vedno tam, ni znano. Včeraj so namreč mediji ugibali, ali je pobegnil iz države. Mubarak je sicer v svojem zadnjem govoru dejal, da bo ostal na svoji zemlji, v kateri bo tudi pokopan.
Vojska je že včeraj sporočila, da sledi razpustitev kabineta in obeh domov parlamenta. Danes pa je njihov predstavnik nagovoril ljudstvo in jih pozval, naj sodelujejo s policijo, saj se njihovo zaupanje v policiste mora povrniti. Sporočil je, da bo sedanja vlada opravljala svoje delo, dokler ne bo prisegla nova, kar se bo zgodilo po "mirni tranziciji". Zagotovil je, da bodo utrli pot izvoljenim civilnim oblastem, ki bodo zgradile svobodno demokratično državo. Prav tako je zatrdil, da so vse pogodbe in sporazumi, ki jih ima Egipt s tujimi državami, še vedno v veljavi. Med njimi je tudi mirovni sporazum z Izraelom, ki je bil podpisan leta 1979.
Ta je te besede že pozdravil. "To je dobra napoved. Mir torej ni le v interesu Izraela, ampak tudi Egipta. Vesel sem te naznanitve,” je dejal izraelski finančni minister Yuval Steinitz. Podobno je povedal premier Benjamin Netanjahu: "Mirovna pogodba med Izraelom in Egiptom je ogromno prispevala obema državama in je temeljni kamen za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu."
Vodja sveta oboroženih sil Mohamed Husein Tantawi se je danes že sestal s premierom Ahmedom Šafikom, z notranjim ministrom Mahmoudom Wagdyjem, s pravosodnim ministrom in z vodjo ustavnega sodišča. S Šafikom sta govorila o potrebi po čim prejšnji vrnitvi k normalnemu življenju, z Wagdyjem pa o čim hitrejši vrnitvi policije k svojim dolžnostim.
Vojska torej ves čas opozarja, da ne bo nasprotovala ljudski volji. Nekateri protestniki ji popolnoma zaupajo in se umikajo s trga Tahrir, toda velika večina aktivistov opozarja, da je mogoč tudi bolj črn scenarij.
V spodnji galeriji si poglejte veselje ljudi, ko so izvedeli, da je Mubarak odstopil.
Egipčani na splošno zelo spoštujejo vojsko, policijo pa odkrito zaničujejo, saj je ta znana po svoji okrutnosti. Treba pa je dodati, da so v zadnjih dneh nekateri aktivisti in organizacije za človekove pravice opozarjali, da je vojska vpletena v surova mučenja in zastraševanja protestnikov, prav tako naj bi še vedno zadrževala v ujetništvu številne ljudi.
'Bodite previdni, saj vojska lahko ukrade revolucijo'
Kljub vsesplošnemu veselju pa je na blogih in socialnih omrežjih zaslediti pozive aktivistov, da še vedno ni čas za veselje, temveč za previdnost. "Vojska je prevzela oblast. Gre za Mubarakove generale, torej bodite previdni. Bodite previdni, saj vojska lahko ukrade revolucijo," je mogoče prebrati.
Nekateri so se odločili, da trga ne bodo zapustili, dokler njihove zahteve ne bodo uresničene. Med njimi so tudi zahteve, da oblasti takoj ukinejo zakon o izrednih razmerah, da takoj izpustijo vse politične zapornike in da se razpustijo vojaška sodišča. Prav tako zahtevajo, da v tranziciji sodelujejo tudi predstavniki ljudstva in ne le vojska.
Prav zaradi teh strahov so se nekateri organizatorji protestov odločili, da bodo ustanovili tako imenovan Svet Skrbnikov, ki bo ohranjal revolucijo in se pogajal z vojsko. Sestavljen bo iz 20 članov, med njimi pa bodo organizatorji sami, pomembni posamezniki in politični voditelji.“Namen tega Sveta bo vzdrževati dialog z vojsko in izpeljati revolucijo skozi prehodno obdobje," je povedal akademik Kaled Abdel Qader Ouda. "Svet bo imel pravico, da poziva k protestom ali jih odpove, odvisno od situacije,” je pojasnil.
Kakšna je vloga ZDA v tranziciji?
Aktivisti tudi opozarjajo, da je bila prav ta vojska hrbtenica Mubarakovega režima, prav tako pa je na plačilnem seznamu ZDA. Torej, se sprašujejo, če jih financirajo ZDA, potem lahko sklepamo, da bo ta imela besedo pri izbiri egiptovskega vodstva. In glede na to, da je bil že Mubarak ameriški prijatelj, kaj lahko pričakujemo v prihodnje, se sprašujejo. Poudarjajo, da so navadni vojaki res njihovi zavezniki, sprašujejo pa se, ali bi to isto lahko rekli za generale.
Delavci nadaljujejo s stavko! Revolucija naj se nadaljuje!
Aktivisti prav tako opozarjajo, da vojska ne bo nahranila delavcev. Ti so se odločili, da bodo s svojo stavko nadaljevali, zahtevajo pa tudi pravico, da ustanovijo svoje samostojne sindikate, ne pa da bodo člani "skorumpiranega sindikata, ki ga je ustanovila država".
Pravijo, da so zadnje dni na trgu Tahrir skupaj protestirali vsi družbeni sloji. Zdaj bi se morali izobraženci in srednji sloj solidarno priključiti delavcem, ki ves čas opozarjajo, da več ne morejo nahraniti svojih otrok. Nek aktivist na svojem blogu tako piše, da se bo Tahrir preselil v tovarne.
Mubarak je tako že drugi arabski voditelj, ki je bil v zadnjem mesecu postavljen pred dejstvo, da ga njegov narod ne želi več. Pred njim se je s tem dejstvom moral soočiti zdaj že nekdanji tunizijski predsednik Zin el Abdin Ben Ali. Upira se tudi ljudstvo v Jemnu, Alžiriji …
Na novo vstajo pa se pripravljajo tudi v Iranu, saj naj bi Mir Hosein Musavi želel obuditi zeleno revolucijo, s katero so želeli z oblasti vreči predsednika Mahmuda Ahmadinedžada.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.