Mugabe zaprisegel že šestič

To je bil sicer drugi krog volitev, saj v prvem, ki je potekal 29. marca, nobeden od kandidatov ni prejel več kot polovice glasov. Večino je takrat dobil Mugabejev tekmec in vodja Gibanja za demokratične spremembe Morgan Tsvangirai. Pred tedanjimi volitvami je 84-letni diktator napovedal, da bo v primeru poraza odstopil in po 28 letih zasedanja najvišjega položaja v državi končal svojo politično kariero.

Vendar pa se to ni zgodilo. Ob porazu si je premislil in izjavil, da ga s predsedniškega stolčka lahko umakne samo bog. Predvolilna kampanja je bila tako neusmiljena in zaznamovana s teroriziranjem opozicije. Umazano delo so tudi tokrat za Mugabeja opravljale paravojaške enote njegove Zimbabvejske afriške narodne zveze - Patriotske fronte (ZANU-PF). Končno število mrtvih se je tako uradno povzpelo na okrog sto, nekaj sto je pogrešanih ali priprtih, na tisoče pa pretepenih in ranjenih. Izginil je tudi župan Harareja, potem ko so njegovo ženo pred dnevi ubili.

Mugabejeva taktika je bila očitno uspešna, saj je predvsem v provincah, kjer je bilo veliko nasilja, skoraj podvojil število glasov, ki jih je prejel v prvem krogu. Pripomogel pa mu je tudi Tsvangirai, ki je po hudih izbruhih nasilja po vsej državi sklenil, da odstopi od volitev. Nekdanji predsednik je tako po podatkih volilne komisije zbral 85,5 odstotka glasov, volilne lističe pa naj bi oddalo 42.4 odstotka upravičencev. Rezultati so bili objavljeni že manj kot 48 ur po zaprtju volišč, kmalu zatem pa je sledila zaprisega.

Od heroja do diktatorja

Politično pot je Mugabe začel kot nesporni afriški heroj, ki se je boril za osvoboditev svojega naroda izpod belske nadoblasti in represije, Zimbabve pa je medtem postal ena od najmočnejših ekonomij v Afriki. Njegova retorika sicer po skoraj treh desetletjih še vedno ostaja podobna, korenito pa se je spremenilo gospodarstvo, ki je v najhujši krizi v zgodovini. Letna inflacija je že na pragu 10 milijonov odstotkov, nezaposlenost pa je prizadela že okrog 80 odstotkov prebivalstva.

Leta 2000 si je prizadeval uvesti ustavne amandmaje, s katerimi bi brez kakršnega koli nadomestila odvzel posesti belcem. To mu sicer ni uspelo, je pa zato angažiral svoje čete veteranov, ki so isti rezultat dosegli z mučenjem in pobijanji.

Zdaj si prizadeva še za delno nacionalizacijo rudarske industrije, kar pomeni, da bodo morala tuja podjetja predati 51-odstotni delež domačim investitorjem, ki pa so v resnici člani vladajoče stranke Zanu-PF. Po mnenju neodvisnih strokovnjakov gre dejansko za to, da bodo tuja podjetja postala orodje v rokah Mugabejevega režima.

Odzivi na ponovno izvolitev

V Egiptu se je začel vrh Afriške unije (AU), ki se ga udeležuje tudi Mugabe. Njegova ponovna izvolitev je tudi ena od glavnih tem vrha. Več kot 40 voditeljev naj bi tako od njega zahtevalo, da s Tsvangirajem doseže dogovor o delitvi oblasti, vendar pa pogovori zaradi različnih stališč do krize ostajajo v rokavicah. Poleg Tsvangiraja, ki od AU zahteva razglasitev nelegitimnosti volilnega rezultata, je zelo ostro nastopil kenijski predsednik Raila Odinga. AU je pozval, naj v Zimbabve pošlje vojsko, ki bo osvobodila prebivalstvo, Mugabeja pa označil za „sramoto Afrike“.

Potek volitev so kritizirali tudi Združeni narodi in ZDA, slovensko predsedstvo Evropske unije pa jih je označilo za nelegitimne.