Tako bo Mugabe, ki je na oblasti že 22 let, najverjetneje vladal še naslednjih šest let. Vlada je medtem vojski in policiji ukazala, naj bo v stanju najvišje pripravljenosti, še posebej v prestolnici Harare. Kakih sto močno oboroženih vojakov je davi obkolilo prostore Gibanja za demokratične spremembe (MDC) v drugem največjem zimbabvejskem mestu Bulawayo na jugozahodu države. Predstavniki vodstva MDC naj bi se danes dopoldne zbrali na sestanku, na katerem naj bi preverili številke o izidih volitev in se odločili za odziv stranke. MDC je namreč obtožila vlado, da je poskušala vplivati na izid volitev z oviranjem glasovanja in manjšim številom volišč v mestnih območjih, kjer naj bi večina volilcev podprla opozicijskega kandidata Tsvangiraija. Neodvisni opazovalci so v torek povedali, da je med volitvami v Zimbabveju prišlo do številnih nepravilnosti. V obdobju pred volitvami od 1. januarja je bilo v številnih incidentih ubitih 33 ljudi.
Domači in tuji opazovalci trdijo, da je bila volilna pravica kratena desettisočem ljudi, lokalna opazovalna skupina ZESN pa je sporočila, da volitev nikakor ne morejo opisati kot svobodnih in poštenih. Na volitvah je po uradnih podatkih glasovalo 3,1 milijona ljudi, kar je 55,4 odstotka volilnih upravičencev.
Odmevi na izid volitev
Britanski zunanji minister Jack Straw je menil, da pomenijo izidi volitev očiten odraz političnega nasilja v državi, in dodal, da se bo London pred sprejetjem morebitnih korakov posvetoval z ZDA, EU in državami Britanske skupnosti narodov. "Že mesece je vlada v Harareju vodila sistematično kampanjo nasilja in zastraševanja z enim samim ciljem, zmago za vsako ceno," je dejal Straw.
Namestnik ameriškega državnega sekretarja, pristojen za afriške zadeve, Walter Kansteiner je ocenil, da volitve niso bile niti svobodne niti pravične, ter pozval k sankcijam proti Mugabeju. Tiskovna predstavnica EU Emma Udwin pa je menila, da je treba razmere še oceniti, da pa ostaja dvom, da volitve niso bile poštene. Dodala je še, da je Evropska komisija v stikih z norveškimi in zimbabvejskimi neodvisnimi opazovalci, ki so nadzirali potek volitev in jih kritizirali zaradi nepravilnosti. Po njenih besedah bo EU na vrhu v Barceloni ta konec tedna razpravljala tudi o volitvah v Zimbabveju in sprejemu morebitnih dodatnih sankcij proti Mugabeju.
Kot je znano, so EU in ZDA februarja proti Zimbabveju zaradi poslabšanja političnih razmer v državi uvedle sankcije, ki so v prvi vrsti usmerjene proti Mugabeju in njegovim ožjim sodelavcem. Predstavniki Britanske skupnosti narodov (Commonwealth) pa so na nedavnem vrhu sklenili, da bodo odločitev o morebitni uvedbi sankcij proti Zimbabveju sprejeli po predsedniških volitvah.
Tako opozicija kot neodvisne humanitarne organizacije in norveška skupina opazovalcev so ostro kritizirali potek volitev. Poročali so o primerih zastraševanja pripadnikov opozicije v času predvolilnega boja, izredno neprimernem poteku glasovanja v prestolnici Harare in prepoznem obveščanju volivcev o pomembnih pravilih volitev. Južnoafriška skupina opazovalcev pa je obsodila tudi zmanjšanje števila volišč v mestih in nasilje med predvolilnim bojem.
