Mravak bo šel v zapor

Odvetnik Branko Šerić je potrdil, da bo imel nekdanji direktor Hrvaškega elektrogospodarstva (Hep) Ivan Mravak v primeru Fimi-media "delno imuniteto" in da bo nastopil kot priča tožilstva.

Gre za najbolj razvpit primer domnevne sistemske korupcije na Hrvaškem, v katerem je obtoženih več fizičnih in pravnih oseb, med njimi nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader in kot pravna oseba stranka HDZ. V središču afere so domnevni črni skladi stranke HDZ, v katere naj bi se preko oglaševalske agencije Fimi-media stekal denar iz državnih podjetij in ministrstev.

Nekdanji direktor Hepa je po današnjem naroku, ki je bil zaprt za javnost, zatrdil, da govori resnico ne glede na morebitne posledice. Njegov odvetnik je še pojasnil, da ga čaka dejansko še leto dni zapora, saj je šest mesecev že preživel v priporu.

Mravaka so novembra letos obtožili, da je skupaj z nekdanjim direktorjem Hep Proizvodnje Petrom Ćubelićem ter nekdanjim članom uprave Hepa Željkom Kljakovićem Gašpićem leta 2007 od zagrebškega podjetja Monting PIM zahteval dva milijona evrov podkupnine v zameno za gradnjo termoelektrarn na Hrvaškem.

Direktorja Montinga Ljubo Bušić in Ante Matić naj bi leta 2009 izplačala del podkupnine. Gre za omenjenih 600.000 kun, ki naj bi jih Mravak nato izročil nekdanjemu blagajničarju HDZ Mladenu Barišiću, ki naj bi sicer tudi naročil Mravaku, da mora od omenjenega podjetja zahtevati podkupnino.

Poleg Mravaka so dogovor s tožilstvom dosegli tudi preostali soobtoženi – Ćubelić in Kljaković Gašpić sta bila tako kot Mravak obsojena na leto in pol zapora, medtem ko je direktorja Montinga doletela pogojna zaporna kazen desetih oziroma sedmih mesecev. V zapor jima tako ne bo treba, če v naslednjih dveh letih ne bosta storila kaznivega dejanja.

Mravak je bil sicer lani v priporu zaradi suma malverzacij pri prodaji elektrike Hepa, v katere naj bi bila vpletena tako Sanader kot tudi nekdanji podpredsednik vlade Damir Polančec. Gre za prodajo elektrike po nižjih cenah mostarskemu Aluminiju in šibeniškemu TLM, s čimer naj bi državni proračun oškodovali za 600 milijonov kun (80 milijonov evrov).