Finančni ministri EU so na zasedanju v Luksemburgu izmenjali izkušnje o stroških begunske krize. "Številke so zaskrbljujoče. Ne bi želel o njih govoriti, ker so zelo približne, so pa izjemno visoke," je dejal slovenski minister Dušan Mramor. Finančne in gospodarske posledice te krize so sicer po njegovih besedah lahko negativne ali pozitivne.
Čeprav uradno migracije niso bile tema ne včeraj ne danes, so se finančni ministri EU na zasedanju v Luksemburgu dotaknili tudi te teme, saj je tako zelo pereča, da se je večkrat pojavila v pogovorih o drugih temah, tudi z vidika finančnih in ekonomskih posledic.
Kot ocenjuje naš finančni minister Dušan Mramor, so lahko posledice begunske krize pozitivne ali negativne. Begunska kriza lahko ima tako po ministrovih besedah pozitivne posledice zlasti za finančno trdne države s hitro starajočim se prebivalstvom, kot je Nemčija, saj so begunci, ki prihajajo, v glavnem mlajši. V tem primeru je to lahko dobra investicija v prihodnost, je ocenil.
Težje pa je za države, ki imajo demografske probleme, a so šele v procesu fiskalne konsolidacije ter pod pritiski, naj zmanjšajo primanjkljaj in dolg. Med temi je tudi Slovenija, tako da je ta izziv po Mramorjevih besedah za Slovenijo prišel tri ali štiri leta prezgodaj.
Skušali so pridobiti ocene finančnih ministrstev posameznih držav, ki so izpostavljene tokovom beguncev, o stroških begunske krize, je pojasnil Mramor in izrecno izpostavil, da so sicer tudi to samo ocene. "Številke so zaskrbljujoče. Ne bi želel o njih govoriti, ker so zelo približne, so pa izjemno visoke," je dejal Mramor in dodal, da bodo te informacije uporabili pri načrtovanju proračuna za leto 2016 in 2017 ter se pripravili tudi, če tok beguncev pride v Slovenijo letos.
Slovenskega ministra je na zasedanju zlasti zanimalo, kolikšni so stroški v različnih situacijah, na primer če begunci ostanejo v državi ali če jo le prečkajo. O kratkoročnih in dolgoročnih finančnih učinkih begunske krize v Sloveniji je po Mramorjevih besedah trenutno prezgodaj govoriti. V naslednjih dneh bodo to preučili in skušali priti do neke ocene.
Minister je pojasnil, da se že ves čas trudijo dobiti oceno, kolikšni so stroški prehoda begunca skozi državo, iz Hrvaške do Avstrije, in kolikšni bi bili stroški begunca, ki ostane, vključno s celo paleto stroškov njihove integracije v družbo.
Ministri so sicer na zasedanju v Luksemburgu dobili informacije o tem, kako lahko pri soočanju z begunsko krizo pomaga Evropska investicijska banka (EIB). Njena pomoč je mogoča zlasti pri integraciji beguncev v družbo: zagotavljanju dodatnih šol, stanovanj, zdravstvene oskrbe.
Sredstva hišne banke EU sicer niso nepovratna in tako vplivajo na primanjkljaj, je opozoril Mramor. Takšna pomoč je tako smiselna le v primeru nujnih potreb po takšnih investicijah.
Na zasedanju se je odprlo tudi vprašanje obravnave primanjkljajev v državah, ki bi nastali zaradi begunske problematike. Države z največjimi izdatki so pozvale, naj bo to tolmačeno kot izjemna situacija in izvzeto iz spoštovanja evropskih proračunskih pravil.
