Moskva na lovu za izdajalcem

Plačani morilec je na misiji, da ubije ruskega dvojnega agenta, ki je izdal Anno Chapman in devet drugih ruskih vohunov v ZDA, piše ruski časnik Kommersant. “Vemo, kdo je in kje je,” je za omenjeni časnik povedal vir blizu vladi. “Mecader mu je brez dvoma že za petami.”

S tem je mislil na španskega komunista Ramona Mecaderja, ki ga je KGB najela, da bi leta 1940 v Mehiki s cepinom ubil Leona Trotskega.

Izdajalec naj bi bil znan pod nazivom polkovnik Šerbakov, ki je sicer pripadnik obveščevalne službe, ki deluje v tujini (SVR). Šerbakova naloga naj bi bila poskrbeti za speče vohune v ZDA in za to, da se uspešno infiltrirajo.

Šerbakov naj bi zapustil Rusijo samo tri dni, preden je predsednik Dmitrij Medvedjev 24. junija obiskal ameriškega kolega Baracka Obamo, s katerim sta na večerji v Virginiji jedla hamburgerje.

“Po tem so se Američani ustrašili, da bomo posumili na izdajo in da bomo začeli umikati svoje agente iz ZDA, zato so začeli z aretacijami,” je Kommersantu povedal vir.

Spomnimo, da so deseterico, ki naj bi živela popolnoma normalno življenje – za njihovo delo naj ne bi vedeli niti njihovi otroci –, aretirali konec junija, ker naj bi sodelovali v dolgotrajni tajni operaciji. Vse so nato poslali v Rusijo, kjer so jih zamenjali za štiri priprte Američane.

Kmalu potem ko so se agenti vrnili v Moskvo, je tamkajšnji premier Vladimir Putin povedal, da so izdajalca razkrinkali. “Šlo je za izdajo,” je dejal in obljubil ukrepe proti odgovornim. “Takšne stvari se za storilce vedno končajo slabo: kar po pravilu končajo pod vplivom drog in alkohola v kakšnem jarku. In zakaj?”

Četudi neuradno, pa je priznanje glede lova na Šerbakovo glavo presenetilo vse. Po padcu sovjetskega režima je Moskva namreč vztrajno zatrjevala, da je bil zadnji primer, ko je naročila umor, ukrajinski nacionalist Stepan Bandera leta 1959.

Res je sicer, da so mnogi v to dvomili že prej. V Londonu sta se v zadnjih nekaj desetletjih zgodila dva umora, ki bi lahko dokazovala, da Moskva nikoli ni prenehala z likvidacijami. Leta 1978 je v bližini mosta Waterloo umrl bolgarski disident Georgi Markov. Njegov umor je bil v stilu vohunskih filmov: neznanec je iz konice dežnika izstrelil strupeno puščico, ki je pristala v Markovi nogi. Leta 2006 se je zgodilo nekaj podobnega. Nekdanji agent KGB Aleksander Litvinenko je umrl, domnevno zaradi zastrupitve z radiokativnim polonijem.

Vir iz Kremlina je podoben konec napovedal tudi za Šerbakova: “Usoda takšnega človeka je nezavidljiva. Vse svoje življenje bo nosil to s seboj, vsak dan bo preživel v strahu pred povračilom.”