Črnogorska policija je potrdila, da je današnji napad na ameriško veleposlaništvo v Podgorici izvedel 42-letni Srb Dalibor Jauković, poroča črnogorski časnik Vijesti.
Kot še poročajo Vijesti, se je Jauković rodil v kraju Kraljevo v osrednji Srbiji, zadnja leta pa je imel stalno prebivališče v Podgorici. Policija je poročanje časnika že potrdila.
Glede na informacije, ki jih je Vjesnik dobil z njegovega profila na Facebooku, je Jaukovića leta 1999 - po napadu Nata na Srbijo - tedanji predsednik Zvezne republike Jugoslavije Slobodan Milošević odlikoval z medaljo za zasluge na področju obrambe in varnosti ZRJ. Bil je nekdanji pripadnik vojske ZRJ in ne vojske SFRJ, kot je sprva poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Sodeč po njegovih objavah je bil proti vstopu Črne gore v zvezo Nato.
Storilec ni imel policijske kartoteke
Kot je na novinarski konferenci povedal predstavnik policije Enis Baković, storilec D. J. iz Podgorice, ki se je rodil leta 1976 v Kraljevu, nima policijske kartoteke. Identifikacijo so izvedli na podlagi analize DNK in prepoznave s strani bližnjega sorodnika.
Črnogorski časnik Vijesti, ki je pred tem že poročal o domnevni identiteti napadalca, je poročal, da je njegovo identiteto potrdil njegov brat.
Baković je dodal, da bodo dodatno analizirali ostanke eksplozivnega sredstva na kraju dogodka. V sodelovanju z ameriško FBI pa preverjajo njegove zapise na družbenih omrežjih. Policija še tudi preverja, ali je deloval sam ali je imel sodelavce, kot tudi motiv napada, je dodal.
Povedal je še, da je Jauković bombo preko ograje vrgel z oddaljenosti pet do šest metrov.
Pol ure po polnoči na veleposlaništvo vrgel ročno granato, nato pa se razstrelil
Napad se je zgodil okoli 0.30. Moški, čigar identiteta je še ni uradno potrjena, je na stavbo ameriškega veleposlaništva vrgel granato, nato pa se z drugim eksplozivnim telesom razstrelil. V napadu nihče ni bil ranjen.
Kot je na Twitterju sporočila črnogorska vlada, je moški eksplozivno telo - najverjetneje ročno granato - na stavbo veleposlaništva vrgel z ulice. Stavba veleposlaništva v napadu ni bila poškodovana.
Oblasti ljudi ob tem pozivajo, naj se izogibajo območju napada, poroča Russia Today. Veleposlaništvo danes ne bo izdajalo vizumov, uslužbenci pa so ostali doma.
Policija je pričela s preiskavo, trenutno iščejo možne motive za napad. Prav tako so zaprli celotno ulico Revolution Boulevard, kjer se nahaja tudi črnogorska Državna varnostna agencija.
Napad je potrdilo tudi ameriško zunanje ministrstvo, ki je dodalo, da sodelujejo s črnogorsko policijo glede identifikacije napadalca oziroma napadalcev.
Podsekretar zunanjega ministrstva Steve Goldstein je dodal, da je drugo granato najverjetneje razneslo, ko jo je moški vrgel v zrak, njega pa so našli mrtvega okoli 30 metrov od obzidja veleposlaništva. Še vedno niso prepričani, ali je šlo za nameren samomorilski napad in kaj je bil motiv zanj, pa poroča ameriški CNN.
Varnostnik v bližnjem športnem centru je potrdil, da je slišal dve eksploziji, eno za drugo. Zatem je hitro prišla policija, s prizorišča napada pa so odpeljali truplo moškega, je dodal.
Črna gora, ki je najmlajša članica zveze Nato, je že dlje časa politično razpeta med svojo zgodovinsko prijateljico Rusijo in ZDA. Številni se po napadu že sprašujejo, ali je to privedlo do napada.
Napadi na ameriška veleposlaništva pogosti
Prvi večji incident na ameriškem veleposlaništvu v tujini se je zgodil v Teheranu 4. novembra 1979, ko je skupina iranskih študentov 444 dni zadrževala talce.
Nekaj tednov kasneje, 21. novembra 1979, so na ameriško veleposlaništvo v Pakistanu vdrli mafijci, stavbo požgali in ubili dva ameriška varnostnika. Napad se je zgodil, potem ko so v javnosti zaokrožile informacije o tem, da naj bi bile ZDA vpletene v prevzem Velike mošeje v Meki. Sledila je množična vstaja v Libiji in napad na ameriško veleposlaništvo v Tripoliju.
Tudi ameriško veleposlaništvo v Bejrutu je bilo pred leti tarča protiameriškega gibanja. Na vrhuncu libanonske državljanske vojne,18. aprila 1983, se je samomorilski napadalec pred stavbo veleposlaništva razstrelil v avtomobilu-bombi. V napadu je umrlo 63 ljudi, med njimi 17 Američanov. 20. septembra 1984 je libanonska šiitska skupina Hezbolah ponovila napad z bombo v avtomobilu pred veleposlaništvom v vzhodnem Bejrutu, pri čemer je umrlo 24 ljudi.
Največji napad na ameriška veleposlaništva se je zgodil 7. avgusta 1998, ko je Al-Kaida s tovornjaki-bombami istočasno izvedla napade v Nairobiju, Keniji in Tanzanij. Skupno je umrlo 224 ljudi.
Zadnji večji napad pa se je zgodil 11. septembra 2012 v Libiji. Med napadom je umrl veleposlanik Christopher Stevens in še trije Američani.
Najnovejši veliki napad na ameriško diplomatsko misijo se je zgodil 11. septembra 2012 v Bengaziju v Libiji. Med napadom so ubili ameriškega veleposlanika v Libiji Christopherja Stevensa in še tri Američane.
KOMENTARJI (193)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.