Tujina

Morje pokazalo moč

Banda Aceh, 26. 12. 2006 10.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avtor

Reuters/STA

Pred dvema letoma so uničevalni valovi za vedno spremenili azijske obale in pod seboj pokopali 230 tisoč ljudi.

V Indiji so v spomin na tragedijo po plažah potresli rože FOTO: Reuters

Na tisoče ljudi se je na drugo obletnico katastrofalnih cunamijev s svečami v rokah in dvema minutama molka spomnilo na 230 tisoč žrtev morilskih valov.

Svojci žrtev so v indonezijski provinci Aceh obiskali mošeje in množična grobišča. Na Tajskem so se več kot 8200 umrlih spomnili z molitvijo in prižiganjem svečk ob obali, na Šrilanki pa so ob trenutku, ko je obalo otoka zadel prvi val, zazvonili zvonovi, nato pa sta sledili dve minuti molka v spomin na 35.000 žrtev tsunamija v tej državi. Tudi v Indiji, kjer je življenje zgubilo kakih 18.000 ljudi, bodo potekale spominske slovesnosti.

26. decembra je Indonezijo stresel eden najmočnejših potresov v zgodovini. Trajal je kar osem minut in sprožil več deset metrov visoke popotresne valove, ki so se premikali po oceanu s hitrostjo več kot 500 kilometrov na uro. V nekaj urah so se razširili vse do afriške obale, v zbrisali cele vasi v Indoneziji in na Šrilanki, potopili turistična letovišča in ribiške vasi na Tajskem ter uničili več tisoč domov v Indiji.

Samo v Indoneziji je umrlo ali je pogrešanih 169 tisoč ljudi, najhuje je bilo v obubožani pokrajini Aceh na Sumatri. Mesto Banda Aceh je morilski val spremenil v ruševine, prizanesel je le mošeji, kjer so se tudi ob drugi obletnici katastrofe zbrali verniki.

Šrilančanka v zasilnem prebivališču FOTO: Reuters

Počasna obnova

Nesreča neslutenih razsežnosti, ki je dan po božiču 2004 prizadela Azijo, je spodbudila svet, da je prihitel na pomoč. Odzvalo se je rekordnih 90 držav in 500 nevladnih organizacij, ki so za žrtve cunamija in obnovo zbrali
14 milijard ameriških dolarjev.

Čeprav ocenjujejo, da je denarja dovolj, obnova poteka le počasi. Težave predstavlja predvsem vodenje številnih projektov in razdeljevanje denarja, veliko sredstev se je izgubilo v žepih pohlepnih uradnikov.

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, sicer posebni odposlanec ZN za pomoč po tsunamijih, je ob obletnici tragedije pripravil poročilo, v katerem povzema glavne lekcije, ki bi se jih moral svet naučiti iz zgodbe o tsunamijih. Med drugim je opozoril na pomen pripravljenosti vlad na bodoče naravne katastrofe ter na pravičnost in enakost pri delitvi pomoči, so sporočili z ZN.

Sledovi katastrofe so tako še povsod vidni. Življenje se prepočasi vrača na stare tire, pravijo številni prebivalci. Številni še vedno živijo v zasilnih barakah. "Življenje se po dveh letih ni spremenilo. Še vedno čakamo na stalno bivališče. Tu se soočamo s celo vrsto težav, najhuje je, da nimamo kopalnice. Zaradi kuščarjev in mrčesa je naše življenje nemogoče, otroci se bojijo," je razlagal indijski ribič. Oblasti obljubljajo, da bodo v treh mesecih vse preselili v stalna bivališča. Na Tajskem, kamor se počasi vračajo turisti in z njimi zaslužek, prav tako številni še vedno čakajo na nov dom.

Spomin na tragedijo ostaja živ FOTO: Reuters

Jug Tajvana je danes ob 20.34 uri po lokalnem času stresel potres z močjo 7,2 po Richterjevi lestvici. O žrtvah ne poročajo, je pa potres povzročil gmotno škodo tudi v prestolnici Taipei. Iz številnih mest so poročali o pretrganih telefonskih linijah. Žarišče potresa, ki so ga čutili v povsod po Tajvanu, je bilo na dnu morja približno 22 kilometrov južno od Hengčuna na Tajvanu.

Tudi v indonezijski provinci Aceh nimajo prave strategije za učinkovito sanacijo po katastrofi. Ljudem so dom nadomestile lesene barake, tudi tisti, ki so jim zgradili nova bivališča, so brez vode in elektrike. Bolje naj bi bilo na Šrilanki, kjer se vlada hvali, da se obnova na jugu države bliža koncu. Zgradili so 25 tisoč hiš. To pa ne velja za vzhodni del države, ki so ga uničevalni valovi najbolj prizadeli. Tam sanacija napreduje z majhnimi koraki, z gradbenimi deli močno zaostajajo. Številni prebivalci so morali zaradi spopadov s tamilskimi tigri po cunamiju znova zapustiti domove.

Obnova bo v najbolj prizadetih državah po ocenah vodje Unicefa v Nemčiji Dietricha Garlichsa trajala vsaj še dve do tri leta. Ljudje se poskušajo medtem postaviti na noge in se sprijazniti izgube. Najhuje je, da jim hrano in zaslužek daje prav morje, ki jim je vzelo vse.