Kriza bo dodatno prizadela tudi Slovenijo

Že tako vroče razmere na kriznem polju evroobmočja podžiga ponedeljkovo poročilo bonitetne hiše Moody's, saj po njihovih ocenah dolžniška kriza na kontinentu "ogroža kreditno sposobnost vseh evropskih suverenih držav" ali z drugimi besedami: pred bankrotom ni varna nobena država evrske skupine. Izjema niso niti po lestvici Moody's z oceno Aaa najbolje ocenjena gospodarstva Nemčije, Francije, Avstrije in Nizozemske.

Če ne bodo države evrskega območja uvedle ukrepov za stabilizacijo gospodarskega zdrsa, se bo nadaljevala tudi negotovost visokega kreditnega tveganja v Evropski uniji. Obenem položaj slabša tudi dejstvo, da se evropski politiki namesto hitrega ukrepanja, ki bi povrnilo zaupanje v skupno evrsko valuto, soočajo z nizom omejitev.

Črna slika se kaže tudi v dejstvu, da se vse manj investitorjev odloča za nakup dolgoročnih državnih obveznic, zaradi česar se zelo povečujejo obrestne mere na državnih trgih.

Kot poudarjajo v družbi, je osrednji načrt reševanja krize zastavljen tako, da bi se ohranilo evroobmočje in da ne bi delniški trg dosegel ravni nepopravljive škode. Nedotakljivost evroobmočja pa je mogoče doseči le po nizu pretresov, po katerih bodo številne države najverjetneje za določen čas ostale brez dostopa do tržnih vlaganj in bodo potrebovale rezervne načrte rešitve, dodajajo pri Moody's. To lahko povzroči izrazit padec konkurenčnosti gospodarstev.

Najnižjo oceno bonitetne hiše imajo grške, irske in portugalske delnice, saj so vse tri države v zadnjem letu in pol zaprosile za evropsko denarno pomoč. Vse glasnejši so strahovi, ki jih vzbuja verjetnost, da bosta po tej poti šla še italijansko in špansko gospodarstvo. Zato v Moody's ne izključujejo nobenega izmed mogočih razpletov – tudi tega ne, da bo na koncu morala katera izmed članic naposled zapustiti evroobmočje, pretresi pa bodo imeli negativne posledice, ki jih bo čutilo celotno območje.

Namigovanja in špekulacije o zlomu evra in razpadu evrskega območja se v zadnjih dneh vse bolj krepijo, saj drznim novim ukrepom in povečanju sredstev za pomoč državam v krizi nasprotujeta tako Nemčija kot ECB. V Bruslju bo v torek potekal sestanek finančnih ministrov Evropske unije, ki bodo po tednih vztrajnega slabšanja kriznih razmer skušali z dogovorom povrniti zaupanje v evropsko gospodarstvo.

OECD: Evropska politika mora odločno ukrepati

Gospodarska napoved, ki jo je danes objavil OECD, je za letos, predvsem pa za prihodnje leto, bistveno nižja od vseh ostalih dosedanjih napovedi pristojnih institucij.

OECD je v svojem poročilu poudaril, da so za dokončanje dolžniške krize v Evropski uniji nujni hitri in jasni politični ukrepi, saj bo drugače nemogoče ponovno zagnati močno shirano gospodarstvo. Glavno breme gospodarske rasti v svetu je prav globoka kriza evroobmočja, a gredo lahko stvari, če se politiki ne bodo zganili, še na slabše.

Problem, ki ga OECD izpostavlja kot ključen, je dejstvo, da so bili do zdaj vsi ukrepi, s katerimi bi fiskalni krč lahko olajšali, sprejeti prepočasi. Po mnenju OECD-jevega ekonomista Piera Carla Padoana je edina rešitev za evroobmočje v tem, da se okrepi dotok sredstev v fond evropske finančne stabilnosti ter da lahko ECB hitreje z rebalansi uravnava stanje v skupni evropski malhi.

Po predvidevanjih se bo BDP v posameznih članicah zmanjšal z 1,9 na 1,6 odstotka v letu 2012, a bi se rast že leto zatem dvignila na 2,3 odstotka. OECD se namerava aktivneje spopasti tudi z brezposelnostjo, brezposelnost pa nameravajo v naslednjih dveh letih ohraniti na osemodstotni ravni.

Prihodnje leto v Sloveniji le 0,3 odstotna rast

Nižja rast v območju evra bo vplivala tudi na nižjo gospodarsko rast v Sloveniji, opozarjajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Sloveniji OECD za letos napoveduje enoodstotno gospodarsko rast, prihodnje leto naj bi znašala 0,3 odstotka, leta 2013 pa 1,8 odstotka.

Na Umarju so sporočili, da je današnja napoved OECD skladna z ugotovitvami, da so se razmere v območju evra v zadnjih mesecih pomembno spremenile. Še septembra so bile namreč prevladujoče napovedi, da bo rast bruto domačega proizvoda v območju evra prihodnje leto znašala 1,5 odstotka, v danes objavljeni napovedi pa OECD predvideva le še 0,2-odstotno rast.

"To bo vplivalo tudi na občutno nižjo rast slovenskega izvoza, kar pomeni, da se uresničujejo tveganja, da bo gospodarska rast tudi v Sloveniji nižja, kot smo na Umarju pričakovali še jeseni," so zapisali. Umar bo v tem tednu po objavi podatkov o gospodarski rasti v Sloveniji v tretjem četrtletju začel s pripravo nove napovedi gospodarskih gibanj, ki bo upoštevala omenjene spremenjene razmere.

Banka Slovenije čaka sredo

Iz Banke Slovenije pa so sporočili, da podrobno spremljajo napovedi glede gospodarske rasti in drugih ključnih makroekonomskih agregatov, ki jih izdelujejo druge institucije. Ob tem so opozorili, da so gospodarska gibanja v prihodnjem letu precej negotova, kar kažejo tudi razhajanja med različnimi institucijami. "V zadnjih tednih so se razmere v mednarodnem okolju, ki izvirajo predvsem iz zaostrovanja težav posameznih držav območja evra pri zagotavljanju financiranja javnih financ, tudi Slovenije, izrazito poslabšale. To prispeva k neugodnim razmeram pri financiranju gospodarstva in zmanjšuje izvozno povpraševanje," so zapisali.

Banka Slovenija bo naslednjo osvežitev projekcij objavila aprila prihodnje leto, vendar spremlja tekoča gospodarska gibanja in tudi njihov vpliv na odstopanja od objavljenih projekcij. Ključni podatek glede tega bo znan v sredo, ko bo državni statistični urad objavil gospodarsko rast v letošnjem tretjem četrtletju. Večina kazalnikov trenutno še kaže na zmerno pozitivno rast v prihodnjem letu in na povečanje rasti gospodarstva v letu 2013, kar je skladno z napovedjo OECD, so še zapisali.

Odzvali so se tudi v kabinetu predsednika vlade. Kot poudarjajo, je Slovenija kot majhno in izvozno usmerjeno gospodarstvo močno vpeto in odvisno od dogajanja v mednarodnem okolju, še posebej v območju evra ter glavnih izvoznih partnericah, kot so Nemčija, Italija in Francija.

Napovedi se lahko še spremenijo

Tudi ekonomist Rasto Ovin pojasnjuje, da so ocene za naprej v današnjih razmerah zelo tvegane. "Vseeno pa je skupen imenovalnik za ocene različnih institucij za Slovenijo v zadnjem času, da se slabšajo. To ima seveda opraviti z razmerami v območju evra in širše, a tudi z našimi 'posebnostmi'," je zapisal.

Pri tem je opozoril na padec pokojninske reforme, kjer se opozorila in napovedi domačih ekonomistov, tako Ovin, na žalost uresničujejo. "Pri tako dragih posojilih v tujini, kot jih doživljamo in jih bomo doživljali še naprej, seveda ni moč ostati niti na prejšnjih napovedih niti pri napovedih za druge članice območja evra," je še dodal.

GZS: Ocene OECD so realne

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so spomnili, da je analitska skupina GZS za leto 2011 že vse leto napovedovala gospodarsko rast med 0,5 in enim odstotkom, odvisno od oživitve domačega povpraševanja in investicij. Ta ocena je temeljila tudi na nadpovprečni rasti v največji izvozni partnerici Slovenije, Nemčiji. "Glede na to, da ukrepov za oživitev investicij še ni, da se globalna rast še ohlaja in da to vpliva tudi na Nemčijo, so ocene OECD tudi za 2012 realne. Na to je treba računati pri rebalansu proračuna za 2012 in 2013. Čim prej pa je treba sprejeti konkretne ukrepe, med drugim še letos intervencijski zakon," še dodajajo.